Slovarji

Kaj je slovar v Pythonu?

Pythonov slovar je neurejena zbirka predmetov. Medtem ko imajo drugi sestavljeni podatkovni tipi samo vrednost kot element, ima slovar s parom ključ: vrednost.

Slovarji so optimizirani za pridobivanje vrednosti, ko je ključ znan.

Kako ustvariti slovar?

Ustvarjanje slovarja je tako preprosto, kot da postavite predmete znotraj zavihanih oklepajev {}, ločenih z vejico.

Postavka ima ključ in ustrezno vrednost, izraženo kot par, ključ: vrednost.

Vrednosti so lahko kakršnegakoli podatkovnega tipa in se lahko ponovijo, ključi pa morajo biti nespremenljivega tipa (niz, število ali terke) in morajo biti unikatni.



          		
        

      
    

    

    
Kot lahko vidimo, lahko ustvarimo tudi slovar z vgrajeno funkcijo dict().

    
Kako dostopati do elementov iz slovarja?

    
Medtem ko pri drugih strukturah dostopamo do elementov z indeksi,
      uporablja slovar ključe. Ključ lahko uporabimo bodisi v oglatih oklepajih
      bodisi z metodo get ().

      

      Razlika z uporabo metode get () je, da namesto napake "KeyError"
      vrne "None", če ključa ni mogoče najti v danem slovarju.

    

      
        

          
            
 
  

            

          		
        

      
    

    


    

    
Spreminjanje in dodajanje elementov v slovarju

    
Slovar je spremenljiv. Vrednosti dodajamo ali spreminjamo obstoječe z
      operatorjem prirejanja.

      

      Če je ključ že v slovarju, se njemu ustrezna vrednost posodobi, sicer se v
      slovar doda nov par <ključ: vrednost>.

    Primer:
    

      
        

          
            
 
  

            

          		
        

      
    

    


    

    
Brisanje (odstranjevanje) elementov iz seznama

    
S pomočjo metode pop () lahko odstranimo določen
      element v slovarju. Ta metoda odstrani element s podanim ključem in hkrati
      vrne vrednost.

      

      Metodo, popitem () pa lahko uporabimo za odstranitev
      nazadnje vnešenega elementa (ključ, vrednost) iz slovarja. Hkrati pa vrne
      vrednost odstranjenega elementa.

    
Cel seznam lahko povsem izpraznimo z metodo clear ().

      

      Posamezne elemente lahko iz seznama (lahko tudi vse) odstranimo tudi s
      ključno besedo del lahko uporabimo tudi za odstranitev
      posameznih elementov ali slovarja v celoti.

    
Primer: 

    

      
        

          Koda primera
          Izpis (ki se konča z napako)
        

        

           # tvorimo
            tabelo (slovar) kvadratov stevil kvadrati = {1:1, 2:4, 3:9, 4:16,
            5:25} 

            # odstranimo element na vrhu slovarja 

            # in uporaba (izpis) njegove vrednosti 

            print(kvadrati.pop(4)) 

            #izpis preostanka slovarja print(kvadrati) 

            # odstranimo poljuben element in ga izpisemo 

            print(kvadrati.popitem()) print(kvadrati) 

            # brisanje elementa z dolocenim ključem 

            del kvadrati[2] 

            print(kvadrati) # brisanje vseh elementov 

            kvadrati.clear() 

            print(kvadrati) #slovar je se, a je prazen 

            # brisanje slovarja kot takega 

            del kvadrati print(kvadrati) # napaka! kvadrati ne obstaja vec 		
          16
            
 {1: 1, 2: 4, 3: 9, 5: 25}

            (5, 25) 

            {1: 1, 2: 4, 3: 9}

            {1: 1, 3: 9} 

            {} 

            Traceback (most recent call last): line
              20, in print(kvadrati) # napaka! kvadrati ne obstaja vec
              NameError: name 'kvadrati' is not defined  		
        

      
    

    
 

    
Metode slovarja

    
Spodnja tabela prikazuje metode, ki jih lahko uporabimo pri slovarjih.

    

      
        

          Metoda
          Opis
        

        

          clear()
          Odstrani vse elemente iz slovarja. Ga torej izprazni.
        

        

          copy()
          Vrne (plitko) kopijo slovarja.
        

        

           fromkeys([,v])
          Vrne nov slovar s ključi od in vrednostmi, enakimi
            v(privzeto  None).
        

        

           get([,])
          Vrne vrednost za ključ key.  Če tega ključa ni, vrne
             (privzeto None).
        

        

           items()
          Vrne nov pogled na elemente slovarja (key, value).
        

        

          keys()
          Vrne nov pogled na ključe slovarja.
        

        

           pop([,])
          Vrne vrednost zadnjega elementa v seznamu in zbriše ta element s
            seznama. Če je seznam prazen, javi napako  KeyError.
        

        

           popitem() 
          Vrne zadnji element (ključ,vrednost) in ga hkrati odstrani s
            seznama. Javi napako KeyError, če je slovar prazen.
        

        

           setdefault([,]) 
          Je podobna metodi get(),
              vendar če ključa še ni v slovarju, nastavi njegovo vrednost na
              privzeti.
        

        

           update([]) 
          Posodobi slovar s pari ključ/vrednost in pri tem prekrije
            obstoječe ključe.
        

        

           values() 
          Vrne nov pogled na vrednosti v slovarju
        

      
    

    
Nekaj primerov uporabe metod:

    

      
        

          Koda primera
          Izpis (razloži posamezne vrstice izpisa)
        

        

          predmeti=
            ('Matematika','Fizika','Kemija')

            ocena = 5

            ocene = dict.fromkeys(predmeti,ocena)

            print(ocene) 

            for predmet in ocene.items():

                print(predmet)

            print(sorted(ocene.keys()))		
          {'Matematika': 5, 'Fizika': 5, 'Kemija':
            5}

            ('Matematika', 5)

            ('Fizika', 5)

            ('Kemija', 5)

            ['Fizika', 'Kemija', 'Matematika']		
        

      
    

    


    

    

    


    

    
Razumevanje Python slovarja

    
Če razumemo Pythonove slovarje, bomo znali tudi sami tvoriti uporaben
      slovar. Slovar je torej sestavljen iz parov (ključ:vrednost). Seznam takih
      parov je podan v zavitih oklepajih {} .

      

      

      Poglejmo primer, slovarjav, v katerem podajamo kvadrate posameznih števil.
      Vsak par je zato sestavljen iz števila in njemu ustreznega kvadrata:

    
Primer takega slovarja je torej:  {0: 0, 1: 1, 2: 4, 3: 9, 4: 16, 5:
      25}

    
Tak slovar (tudi precej daljši) bi lahko tvorili z naslednjim stavkom:

    
kvadrati = {x: x*x for x in range(6)}

    
ali pa tako (kar je ekvivalentno):

    
 kvadrati = {} for x in range(6):
        kvadrati[x] = x*x 

      

    
Preskus primera:

    

      
        

          Koda primera
          Izpis primera
        

        

          
            kvadrati1 = {x: x*x for x in range(6)}
            

            print(kvadrati1) 

            kvadrati2 = {} 

            for x in range(6):
            

               kvadrati2[x] = x*x 

            print (kvadrati2)
          		
          
            {0: 0, 1: 1, 2: 4, 3: 9, 4: 16, 5: 25}

            {0: 0, 1: 1, 2: 4, 3: 9, 4: 16, 5: 25}
          		
        

      
    

    


    

    
Druge operacije slovarja

    
Preverjanje članstva slovarja

    
S ključno besedo in lahko preverjamo, ali je nek ključ
      v slovarju. Preverjamo lahko le prisotnost ključev, ne pa vrednosti.

    

      
        

          
            
 
 
               

            

          		
        

      
    

    


    

    
Iteracije preko slovarjev

    
S pomočjo zanke for lahko iteriramo preko vseh ključev in s tem
      elementov slovarja.

    

      
        

          
            
 
 
               

            

          		
        

      
    

    


    

    
Vgrajene funkcije v slovarju

    

      
        

          Funkcija
          Opis
        

        

          len()
          Vrne dolžino slovarja (število elementov v slovarju).
        

        

           sorted() 
          Vrne nov urejen seznam ključev v slovarju.
        

      
    

    
Nekaj primerov z vgrajenimi funkcijami: