Spoznali bomo pomen dostopa do oddaljenega računalnika in način povezovanja z njim. Ugotovili bomo tudi problem varnosti takega dostopa.
Oddaljeni dostop je zmožnost dostopa do računalnika ali
omrežja nekje v oddaljenosti. V ustanovah, ki imajo oddelke na različnih
lokacijah ali pa njihovi uslužbenci veliko potujejo, se lahko le-ti povežejo z
lokalno mrežo ustanove. Tako lahko uporabljamo mrežo in računalnike ustanove,
čeprav delamo doma.
Za tak oddaljeni dostop običajno potrebujemo računalnik, morda notesnik,
opremljen z modemom. Na voljo moramo imeti tudi ustrezno povezavo. To je lahko
klicna ali najeta telefonska linija oziroma namenska povezava z oddaljenim
računalnikom. Povežemo se lahko tudi brezžično.
Na oddaljeni strani imamo strežni računalnik z ustrezno programsko opremo.
Včasih mu pravimo tudi komunikacijski strežnik. Navezava na oddaljeni
računalnik omogoča predvsem:
· Dostop do oddaljenih datotek
· Dostop do oddaljenega namizja in njegovo uporabo (remote desktop access)
Namen dostopa do oddaljenih datotek je jasen, dostop do oddaljenega namizja pa pomeni, da na zaslonu našega računalnika vidimo namizje oddaljenega računalnika in ga uporabljamo, kot bi to bilo naše namizje.
Idealno bi bilo, če bi tako imeli na voljo celotno delovno okolje oddaljenega računalnika. Vendar pa ima oddaljeno namizje tudi svoje slabosti. Najbolj bistvena je ta, da nadzorovanje oddaljenega namizja ne poteka brez časovnih zakasnitev. Tako je potreben določen čas za prenos ukazov z naše miške in tipkovnice na oddaljeni računalnik ter za posredovanje rezultirajoče osvežene slike oddaljenega namizja na naš zaslon.
Poznamo več tehnoloških rešitev oddaljenega namizja. Med bolj znanimi je uporaba prosto dostopnega sistema VNC (Virtual Network Computing). Ta teče na različnih operacijskih sistemih in potrebuje le malo računalniške moči.
VNC ima dve komponenti: strežnik in odjemalec (server,
viewer). |
V splošnem VNC povezave preko interneta niso varne, saj sporočila med
računalniki niso šifrirana. Za vsakdanje delo ti sicer ni tako pomembno, za
poslovno rabo oziroma za delo z občutljivimi podatki pa je tako
povezovanje nevarno.
Če imamo nameščen operacijski sistem Windows XP Professional, smo že pripravljeni na resno uporabo oddaljenega namizja. Ta operacijski sistem že vključuje (enouporabniško) strežno programsko opremo za oddaljeno namizje. |
Iz našega računalnika se lahko prijavimo z istim uporabniškim imenom in geslom, ki bi ga uporabili, če bi sedeli na oddaljenem računalniku. Namizje oddaljenega računalnika omogoča dostop do njegovih diskov in datotek, kot da so to naše »lokalne« datoteke. Če imamo na naši strani priomeren odjemalčev program (to Windows XP ima že vgrajeno). |
Lahko hkrati dostopamo do naših, odjemalčevih datotek s
stališča oddaljenega namizja (torej oddaljeno). Tako lahko zlahka izmenjujemo
datoteke med našim in oddaljenim računalnikom. Podatke lahko prenašamo
med obema tudi preko skupnega odložišča (clipboard). Seveda je to primerno le
za prenos manjše količine podatkov. Za prenos večje količine podatkov med
računalniki je bolj primeren FTP. |
Danes postaja vse bolj običajno delo na domu, kar zmanjša
ustanovi stroške vzdrževanja poslopja, stroške s prevozom ipd. Po drugi strani
pa se poveča problem varovanja podatkov oziroma varnosti omrežja.
Posameznikom moramo omogočati tak dostop ob upoštevanju varnostnih omejitev, ki
jih nastavimo na strežnem (torej klicanem) računalniku. Najbolj važno je, da se
mora uporabnik predstaviti (avtentikacija uporabnika).
Dodatno lahko zahtevamo, da poteka prenos podatkov med klicočim in klicanim
računalnikom šifrirano (enkripcija). Tako lahko vzpostavimo takoimenovani SSH
tunel (Secure Shell tunnel). Tunel predstavlja običajno šifrirano povezavo med
dvema računalnikoma v sicer nezaupnem omrežju.
Pri dostopu preko klicnih telefonskih linij lahko tudi omejimo, s katerih
telefonskih številk je klic oziroma dostop sploh možen.