Uporaba pravega javanskega prevajalnika javac |
public class Pozdrav { public static void main(String[] args) { System.out.println("Pozdravljeni vsi"); } } |
Program imenujmo "Pozdrav.java" in ga shranimo v primeren direktorij, na primer "C:\primeri".
Če smo na računalniku z MS Windows, odprimo program "Command prompt" (ki omogoča pisanje ukazov DOS). Odpre se črno okno, v katerem lahko vtipkamo naše ukaze.
Premaknimo se v mapo (direktorij), kjer je naš program. V našem primeru torej vtipkamo
cd C:\primeri |
C:\primeri> |
Poklicati moramo sedaj prevajalnik, imenuje se javac. V isti vrstici povemo še ime programa, ki ga prevajamo. V našem primeru je ta shranjen v datoteki Pozdrav.java
Sam moram torej natipkati:
C:\primeri> C:\jdk\bin\javac Pozdrav.java |
Pojasnilo: Kar je tu v belem, napiše računalnik (ukazna javka), kar je v rumenem, pa sem vtipkal jaz. Kliknem še na tipko Return.
Če se nisem zmotil, mi računalnik ne javi nič. Sicer pa pove, katere napake smo naredili. in v kateri vrstici so napake.
C:\primeri> C:\jdk\bin\java Pozdrav |
Na zaslonu dobimo izpis
Pozdravljeni vsi
In za tem spet ukazno javko.
Pravkar smo prevedli in izvajali naš prvi program v Javi.. javac je ukaz, ki povzroči prevod programa, zapisanega v datoteki, ki ima podaljšek ".java". V našem primeru je to datoteka Pozdrav.java. Prevod je potreben, saj računalniki sami po sebi Jave in podobnih jezikov ne razumejo. Program prevedejo v njim razumljiv jezik, ki je zapisan dvojiško. Po prevodu dobimo torej nekaj temu podobnega:
010100101000101010 01010100101010 101010101010 101000001 01111000110000111
0001010010101010010 01010101010100000101010010111010101000 0001000010001000011
01010101010010101 01010101010000010
Prva vrstica : "public class Pozdrav" - napove oziroma deklarira ime našega razreda. Oziroma tega, čemur pravimo program. Ime razreda mora biti povsem enako imenu datoteke, v katero ga shranimo. Če bi imeli program (ali bolje rečeno razred) z imenom Opeka, bi ga morali shraniti kot datoteko Opeka.java. Če se tega ne držimo, javi računalnik, bolje prevajalnik javac napako.
"public static void main(String[] args) {" je metoda, ki poganja aplikacijo. Potrebujemo jo v vsakem javanskem programu (razen pri spletnih javanskih apletih). Znotraj metode main zapišemo kodo programa, ki naj se izvaja.
"System.out.println("Pozdravljeni vsi");" - je preprosto daljša oblika stavka "printLine" , ki smo ga uporabljali pri JUDO.
Sintakso Jave poznamo že iz prejšnjih učnih enot JUDO. Slovnica (sintaksa) je enaka za spremenljivke tipov, kot so int, double , String. Poznamo že polja in pogojne zanke, kot so while in for. V poglavjih o grafiki smo dobili že dobre napotke, kako programirati animacije ali celo igre. Namesto poenostavljenih ukazov, ki nam jih je nudil JUDO, bomo to počeli neposredno preko kakšnega grafičnega vmesnika (GUI).
Poglejmo si še enkrat program o zankah, vendar sedaj namesto JUDO uporabimo originalna javanska orodja: S primernim urejevalnikom napišimo datoteko z imenom Stevec.java in z naslednjo vsebino:
public class Stevec { public static void main(String[] args) { // deklaracija spremenljivke int stevilo = 0; // 8 krat ponovimo while( stevilo < 8 ) { System.out.println("stevec je enak " + stevilo); } } } |
Datoteko Stevec.java prevedemo z ukazom
[javinaMapa]\javac Stevec.javaPri tem je [javinaMapa] mapa (direktorij), kjer se nahaja prevajalnik javac. Če pri prevodu ugotovimo, da napak ni, lahko program poženemo z ukazom
[directory]\java Stevec
In kaj dobimo? Naj bi bilo enako kot v lekciji 5.
Vrni se k prejšnjim lekcijam in jih ponovi s pomočjo prevajalnika javac
in s pravilno javansko sintakso. Največkrat zadošča, da
dodaš na vrhu vrstico, kjer deklariraš ime razreda,
vrstico " void main" pa spremeniš v
"public static void main(String[] args)".
Poleg tega moraš vse besede "printLine" zamenjati z
"System.out.println" . Naj te ne skrbe vrstice readInt(). O tem bo govora kasneje..