Kaj je normalizacija?

Vsebinsko gledano je normalizacija postopek,ki pomaga pri doseganje boljše kakovosti načrta podatkovne baze.

Tehnično gledano je normalizacija proces, ki vodi relacijsko shemo PB skozi zaporedje testov. Z vsakim testom preverimo, ali so izpolnjeni določeni pogoji. Za relacijsko shemo, ki ustreza določenim pogojem pravimo, da je v določeni normalni formi. Sheme relacij, ki ne zadoščajo pogojem, razdelimo na več manjših relacij tako, da dobljene relacije ustrezajo predpisanim zahtevam.

Formalni postopek normalizacije

Formalni postopek normalizacije poteka po korakih:

• izhodišče je nenormalizirana PB,
• pretvorma v 1 NF,
• pretvorba v 2 NF,
• pretvorba v 3 NF,
• (po potrebi) pretvorba v BC NF in
• pretvorba v višje normalne forme.

Opomba: kratica NF pomeni 'normalna forma'.

Večina posledic izvedbe postopka normalizacije PB je pozitivnih:

• zmanjša se redundanca (podvajanje) podatkov,
• v normalizirani bazi manj pogosto prihaja do anomalij med podatki oz. normalizirana PB jih samodejno izloča,
• postopek normalizacije poizvaja nadzorovane redundance, ki se uporabljajo pri povezovanju tabel.

Včasih pa normalizirana PB ima slabše performanse (odzivni časi so daljši) od nenormalizirane. V tem primeru se izvaja postopek denormalizacije PB. To pomeni, da PB vračamo iz višjih normalinih form v nižje.

Pri postopku normalizacije PB načrtovalec mora poznati semantiko (pomen) dveh konceptov:

• pomen ključa relacije (primarni ključ, kandidat za ključ, sestavljeni ključ, tuji ključ) in
• pomen funkcionalnih odvisnosti.