Računalniško omrežje

Kaj se bomo v tem poglavju naučili?

Naučili se bomo predvsem razlikovati med krajevnimi in prostranimi računalniškimi omrežji.

Uvod

Kadar povežemo dva ali več računalnikov z namenom, da bi lahko v vsakem trenutku in z različnih lokacij vzpostavili medsebojno komunikacijo med računalniki, govorimo o računalniškem omrežju. V primeru, ko se računalniki nahajajo znoraj ene stavbe oziroma medsebojno niso zelo oddaljeni, jih lahko povežemo v samostojno omrežje – krajevno omrežje LAN (Local Area Network). Omrežja, ki povezujejo tudi zelo oddaljene računalnike in računalniške sisteme med seboj, imenujemo prostrana omrežja ali WAN (Wide Area Network). Povezava je vzpostavljena med računalniki in računalniški sistemi, ki se lahko nahajajo v različnih državah ali kontinenih in tako se »porušijo geografske meje« med njimi.

Na samem začetku razvoja računalniških naprav so bile te naprave zaradi svoje visoke cene dosegljive le ozkemu krogu ljudi. Značilnost tega obdobja je bila zaprtost sistemov. To pomeni, da računalniške naprave različnih proizvajalcev niso mogle komunicirati med seboj, oziroma so bile možnosti zelo omejene.

Zaradi velike razširjenosti in potrebe po povezovanju računalnikov in računalniških sistemov se je hitro pojavila potreba po standardizaciji komunikacijske opreme.

Krajevna omrežja

Krajevno omrežje LAN (Local Area Network) je sistem, ki poveže več računalnikov med seboj. S tem omogočimo, da več računalnikov:

· uporablja skupno strojno opremo (tiskalniki, diski, modemi...),

· uporablja skupno programsko opremo (določeni programski paketi so nameščeni le na enem računalniku),

· uporablja skupne podatke (npr. pri prodaji vstopnic),

· komunicira med sabo (pošiljanje sporočil in datotek)

· in drugo.

Značilnosti krajevnih omrežij so naslednje:

· običajno so lastniška (last podjetja, institucije),

· so krajevno omejena (večinoma na področje znotraj podjetja, institucije,...),

· omogočajo velike hitrosti prenosa podatkov (med 10 Mbit/s do  nekaj Gbit/s),

· število je pogosto omejeno na nekaj deset do nekaj tisoč računalnikov in

· so mednarodno standardizirana.

Osnovne zahteve uporabnikov in administratorjev krajevnih omrežij so:

· transparentnost (uporabnikom ni potrebno vedeti kako omrežje deluje),

· enostavna in hitra povezljivost v omrežje,

· prepustnost (kratki odzivni časi),

· zagotavljanje kakovosti storitev za vse vrste aplikacij (podatkovne, govorne in za prenos videa),

· minimalna količina nekoristnega prometa,

· mobilnost uporabnikov,

· zanesljivo delovanje (odpornost na izpad posameznih komponent) in

· varnost (varnost podatkov tako pred napadalci od zunaj kot od znotraj).

Osnovni gradniki krajevnih omrežij

Krajevna omrežja navadno sestojijo iz naslednjih gradnikov:

· DTE (Data Terminal Equipment) - terminalska oprema (npr. osebni računalnik),

· NIC (Network Interface Card) - omrežni vmesnik (npr. omrežna kartica), 

· prenosni medij (npr. neoklopljena parica) in

· naprave za povezovanje (npr. koncentrator, obnavljalnik, preklopno stikalo).

 Brezžična krajevna omrežja-WLAN

Z razvojem standarda Ethernet so se razvijala tudi brezžična krajevna omrežja, ki delujejo podobno kot klasična omrežja, le da tukaj prenosni medij ni omejen, temveč poteka s pomočjo radijskih signalov ali infrardeče svetlobe. Organizacija IEEE, ki je zaslužna za sprejetje standardov prej naštetih tehnologij, je prav tako poskrbela za standardizacijo brezžičnih lokalnih omrežij pod oznako IEEE 802.11. Standardi so podani v spodnji tabeli , med seboj se razlikujejo po prenosnih hitrostih in frekvenčnem območju, v katerem delujejo.

	IEEE 802.11	IEEE 802.11a	IEEE 802.11b Wi-Fi	IEEE 802.11g
Prenosna hitrost	1 ali 2 Mbit/s	54 Mbit/s	1, 2 , 5,5 ali 11 Mbit/s	54 Mbit/s
Frekvenčno območje	2,4 GHz	5GHz	2,4 GHz	2,4 GHz

Tabela : Standardi na področju brezžičnih omrežij

Prostrana omrežja

Omrežja, ki povezujejo tudi zelo oddaljene računalnike in računalniške sisteme med seboj, imenujemo prostrana omrežja ali WAN (Wide Area Network). Povezava je vzpostavljena med računalniki in računalniški sistemi, ki se lahko nahajajo v različnih državah ali kontinenih in tako se »porušujo geografske meje« med njimi.  Značilnost prostranih omrežij je interoperativnost Primer prostranega omrežja je omrežje Internet. Naprave, ki omogočajo povezavo v prostranih omrežjih so različni modemi in usmerjevalniki.