Kaj
se bomov tem poglavju naučili
Računalnik je med drugim tudi
električna in elektronska naprava. Tu je zbranih nekaj napotkov in opozoril za
varno in pravilno delo z računalnikom.
Nekaj napotkov in
opozoril
Ko delamo z elektronskimi vezji v računalniku ali s
perifernimi napravami, moramo vedeti, kaj počnemo, zlasti pa, česa ne smemo ali
ni dobro storiti.
1. Najprej varnost: omrežna napetost!
Naprave IK tehnologije so praviloma pretežno elektronske naprave, ki za svoje delovanje uporabljajo razmeroma nizko in nenevarno električno napetost. Vendar pa vir, iz katerega si pripravijo ustrezno napetost - napajalniki, usmerniki - jemeljejo energijo iz hišne električne napeljave, ki je življenjsko nevarna. S tega vidika je potrebna posebna previdnost pri uporabi ali celo odpiranju takšnih naprav. Posege v notranjosti prepustimo strokovnjaku. V primeru poškodovanega kabla ali priključnega mesta na napravi varno odključimo iz omrežja in poiščemo usposobljenega strokovnjaka.
1. Različne naprave imajo lahko različno napajalno napetost.
Previsoka napajalna napetost lahko napravo poškoduje,
prenizka pa ne zadošča za pravilno delovanje ali za delovanje sploh.
Nekatere naprave niso združljive med seboj. Ne smemo jih povezovati med seboj.
Naprave, ki jih povezujemo, morajo biti med seboj prilagojene glede tokovne porabe in še nekaterih parametrov. Največkrat pa nas pred nepravilnim priključevanjem varujejo konektorji (priključni elementi), ki zaradi svoje geometrijske oblike ne dopuščajo napačnega povezovanja naprav.
2. Naprave smemo obremeniti le do določene meje.
Elektronske naprave »obremenimo«, ko nanje priključimo električne porabnike. Vsak porabnik troši določen električni tok. Preveč porabnikov troši preveč toka. Posledice so pregrevanje napajanlnega vezja oz. napajalnika, lahko pa tudi padec napajalne napetosti na porabnikih. Konkreten primer so v računalnikih vgrajeni napajalniki: njihov glavni podatek je dopustna električna moč, ki jo lahko napajalnik oddaja (npr. 350W). To je največja moč, ki jo smejo skupaj trošiti porabniki, ki so priključeni nanj.
Podatki nekega napajalnika |
3. Kaj je kratek stik? Kako ga naredimo?
Kratek stik je neposredna
povezava med pozitivnimi in negativnim polom električnega vira napajanja, brez
priključenih električnih porabnikov. Če npr. baterijska pola povežemo med seboj
kar z vodnikom - brez porabnikov, steče skozi baterijo prevelik tok, ki jo
lahko uniči. Obstajajo tudi nevarnost eksplozije, razlitja kemičnih snovi v
njej in tudi vžiga.
Pri drugih elektronskih napravah je podobno: prevelik tok napajalnika ni
dopusten.
Drug primer kratkega stika je pri neposredni povezavi izhodnih sponk signalnih
naprav (npr. logičnih vezij) z ničelnim potencialom, ali z izhodi drugih
signalnih naprav. Ena od naprav postavlja visoko stanje napetosti, druga
pa nizko. Če izhoda povežemo »kratko« med seboj, se lahko s tem kratkim stikom
poškoduje katera od naprav.
Ideja kratkega stika |
4. Ali smemo med seboj povezati izhode dveh naprav?
Uporabnik računalnika se
pravzaprav s tem ne ukvarja. Lahko pa se mu to zgodi nehote.
Kratek stik namreč lahko ustvarimo pri napačnem povezovanju naprav, s
kovinskimi predmeti na elektronskem vezju (izvijač, piceta, vijak) in
tudi če po vezju polijemo tekočino, ki je dovolj električno prevodna. Če
naprava – računalnik – ni priključena na omrežno napetost, ne moremo govoriti o
kratkem stiku. Škode (še) ni, nevarnost se da odpraviti: preverimo povezave,
umaknemo kovinski predmet in posušimo razlito (če le ni kakšna posebna
tekočina). Šele nato priključimo omrežno napetost.
Na slikah je nekaj "klasičnih" načinov kratkega stika med sponkami
vezja.
5. Nekatera vezja so občutljiva na statično elektriko. Kaj je razelektritev?
Statična elektrika, natančneje: električni naboj, se nabira na določenih snoveh in se ob preveliki »količini« razelektri v obliki iskre. Nekatera elektronska vezja so občutljiva na te razelektritve in terjajo poseben način rokovanja, da se ta pojav prepreči. Takšni ukrepi so npr. prenašanje v prevodnih embalažah ali ALU-foliji, rokovanje z »ozemljenimi« rokami, orodji in delovno površino itd. Bodimo pozorni, če naletimo na komponento s tovrstnim opozorilom. (Angleški izraz za takšno razelektritev je electrostatic discharge.)
|
6. Ali je elektrika v računalniku nevarna za človeka?
Najnevarnejši je napajalni del, ki je neposredno povezan z
omrežno napetostjo iz hišne vtičnice. Napajalni del opravi pretvorbo »nevarne«
omrežne napetosti v ustrezne NIZKE napetosti, ki jih potrebujejo posamezne
elektronske naprave v računalniku. V njih so napetosti +5V, +12V, -12V, ki niso
nevarne.
Poseganje po matični plošči in drugih vezjih je torej bolj nevarno za matično
ploščo kot pa za človeka. Vsekakor pa posege v notranjosti opravljamo pri
odključenem računalniku (izključimo računalnik in izvlečemo napajalni
kabel iz omrežne vtičnice ). S tem zagotovimo, da nevarna električna napetost
iz omrežne vtičnice sploh ne pride do računalnika.
Omeniti je treba še zaslone na katodno cev, v katerih se elektronski žarek
pospešuje z visokimi napetostmi - več deset kilovoltov. Poseganje po
notranjosti priključenega zaslona s katodno cevjo je nevarno.
7. Elektronske naprave so občutljive, z njimi moramo rokovati previdno.
Bakrene povezave na tiskanih vezjih so tanke in zaradi
gostote tudi ozke. Narejene so za skrbno rokovanje in predvsem za mirno
delovanje. Pri grobem premikanju, vstavljanju, upogibanju, pritiskanju
komponent in podobnih prijemih lahko naredimo neopazne napake, zaradi katerih
postane delovanje naprave nezanesljivo ali nepravilno.
Značilni napaki, pravzaprav poškodbi sta prekinitev povezave in hladni spoj
nožice elektronskega elementa. Dodatna slaba značilnost takšnih napak je ta, da
se prekinjena povezave včasih še lahko stakne in delovanje je trenutno videti v
redu. Takšne napake je težje odkriti.
8. Ali magnetna polja škodijo računalniku?
Polprevodniška elektronska vezja v splošnem niso občutljiva na magnetna polja. So pa magneti glavni sovražniki magnetnih nosilcev podatkov – diskov in disket.
9. Okolje: temperatura, vlažnost?
Pri delovanju elektronskih vezij se sprošča toplota.
Polprevodniška vezja imajo za normalno delovanje določeno temperaturno območje.
Območje dovoljenih temperatur lahko prekoračimo s prekomernim obremenjevanjem
procesorja in drugih naprav. Če je temperatura okolice visoka, pa se
pregrevanje lahko zgodi še prej.
Vlažnost pospeši usedanje prahu na komponente, razjedanje kontaktov, slabšanje izolacijskih lastnosti uporabljenih snovi.
Računalniško tihožitje .... |
Preveri svoje znanje