Računalnik je…? Odvisno od pogleda!

Kaj se bomo v tem poglavju naučili

Računalnik je za nekoga elektronsko vezje, za nekoga drugega pa zgolj orodje. Spoznali bomo nekaj možnih pogledov na računalnik.

Pogledi na računalnik

Na računalnik lahko gledamo na več načinov.

	1. Računalnik je elektronska naprava, množica električnih in elektronskih vezij. K računalniku kot elektronski napravi običajno pristopa serviser ali sestavljalec računalniške opreme. Pri svojem delu mora paziti na električne posebnosti - dovoljene električne napetosti pri priključevanju naprav, dopustne obremenitve izhodnih naprav, združljivost dodanih naprav z obstoječo opremo. Značilna veličina je električna napetost, ki je lahko analogna - jo npr. merimo, pretežno pa digitalna - pri njej le ugotavljamo, v katerem od dveh možnih stanj se nahaja. Možni stanji sta "visoko" in "nizko". Značilna orodja so merilnik napetosti, merilnik upornosti, osciloskop.
	2. Na nivoju elektronskih vezij se v njem odvijajo številne logične operacije, aritmetične operacije, se shranjujejo in berejo podatki, se prenašajo podatki med posameznimi enotami. Pri tem pogledu nas zanima funkcija posameznih elektronskih sklopov. Logična vezja izvajajo logične funkcije. IN, ALI, NE so le najpreprostejše. Druga vezja opravljajo primerjavo dveh vrednosti (večje, manjše, enako), seštevanje dveh vrednosti, množenje binarne vrednosti z dva in druge aritmetične operacije. Posebna skupina na tem področju so polprevodniška pomnilniška vezja, ki lahko vpisano binarno vrednost ohranjajo tudi po tem, ko to vrednost "umaknemo".
	3. Izjemno velik napredek v funkcionalnosti dobimo s skladno povezavo logičnih, aritmetičnih, pomnilnih in drugih funkcij v eno integrirano vezje: v mikroprocesor. Prednost mikroprocesorja je v njegovi univerzalnosti: vse zgoraj naštete funkcije (aritmetika, logika, pomnjenje, ...) so na voljo. Vendar je za delovanje mikroprocesorja potreben "program" - navodilo za aktiviranje posameznih funkcij. Program je potrebno posebej pripraviti in ga v mikroprocesor vpisati. Mikroprocesor je po naravi še vedno digitalno elektronsko vezje, zato razume le "elektronski" jezik - visoko in nizko električno napetost, ki ju zaradi enostavnosti obravnavamo kot binarno "1" in binarno "0". Za mikroprocesor je torej treba pripraviti program, zapisan kot zaporedje enk in ničel. Na mikroprocesor lahko priključimo različne "periferne" naprave.
	4. Na računalnik lahko gledamo kot na programirljivo napravo, ki lahko izvaja zelo različne in zahtevne naloge, če le pripravimo ustrezen program (za mikroprocesor). To pa je naloga programerja. Na voljo so različna programska orodja, ki pomagajo, da v izbranem programskem jeziku napišemo program po meri, da z njim rešujemo določene probleme. Poznati moramo tudi osnovne funkcijske enote znotraj računalnika, povezave med njimi in načine njihovega upravljanja. Govorimo o arhitekturi računalniškega sistema. Tudi v zvezi z mikroprocesorji govorimo o arhitekturi - njihovi notranji funkcionalni zgradbi.
	5. In končno, na računalnik lahko gledamo kot uporabniki: je orodje. Nekdo ga je pač sestavil, nekdo je napisal potrebne programe, mi pa kot uporabniki izvajamo izbrane programe zato, da opravimo določene naloge: napišemo in oblikujemo besedilo, izračunamo neznane podatke v preglednici, pošljemo elektronsko sporočilo, pripravimo predstavitev, pošiljamo sporočila.

Preveri svoje znanje