Razvoj mikroprocesorjev

Kaj se bomov tem poglavju naučili


Ogledali si bomo "zgodbo" o mikroprocesorju, primerjali rast zmogljivosti in našteli nekaj najpomembnejših smeri nadaljnjega razvoja.

Opomba: Zgradba in delovanje mikroprocesorjev sta opisana v drugem tematskem sklopu.


Zgodba o mikroprocesorju

V nadaljevanju si bomo ogledali kratek zgodovinski pregled razvoja mikroprocesorjev. Pred tem pa še enkrat na kratko opišimo mikroprocesor.

Mikroprocesor je digitalno elektronsko vezje, izdelano kot samostojno integrirano vezje v polprevodniški tehnologiji. Združuje funkcije številnih vezij, zlasti pa aritmetične in logične operacije, delo s podatki v registrih in pomnilnikih, upravljanje notranjega vodila in perifernih naprav. Z nekaterimi dodatnimi vhodnimi in izhodnimi vmesniki lahko upravlja delovanje različnih naprav.

Mikroprocesorje najdemo že v zelo preprostih napravah, v vlogi centralne procesne enote računalnika pa je nezamenljiv.

Mikroprocesor

laptop

gps
fotoaparatigrača

Slika: Poenostavljena funkcionalna zgradba mikroprocesorja in nekaj primerov uporabe mikroprocesorja: od igrač do vrhunskih naprav

Poglejmo si "zgodbo" o mikroprocesorju ...

Zgodba se začne leta 1971.
V tistem času je  od odkritja tranzistorja minilo nekaj več kot 20 let. Vgrajen je bil že v integrirana vezja. Njihove "gostote" integracije so bile nekje med nekaj sto in nekaj tisoč tranzistorji na čip. V integrirani obliki so že obstajala logična vezja, pomnilniška vezja ... Računalnik v tistem obdobju pa je bil  zgrajen še v elektroniki brez polprevodnikov.

Odsev predstav tedanjega časa odražata naslednji zanimivi izjavi:

"I think there is a world market for about five computers."
"Mislim, da svetovni trg  potrebuje kakšnih pet računalnikov ."
Thomas J. Watson Sr., IBM founder
 (izvrsšni direktor podjetja IBM v letih 1956-1971) 

 

"Never trust a computer you can't lift."
"Ne zaupaj računalniku, ki ga ne moreš dvigniti."
izjava strokovnjaka iz tistih časov


To so bila leta tik pred razmahom polprevodniške tehnologije na področje računalništva. Neslutenega razmaha računalništva, ki ga je kmalu prinesel polprevodniški mikroprocesor, si niso mogli predstavljati niti strokovnjaki v vrhu rzvoja. .

Leto 1071

To leto štejemo za leto izida prvega mikroprocesorja. Največkrat se kot prvi komercialni procesor omenja procesor 4004 podjetja Intel. Iz približno istega časa pa je tudi procesor TMS1000 podjetja Texas Instruments.

Ne glede na to, kdo je bil prvi, si izjemen razvojni skok oglejmo na spodnji primerjavi (glej sliko spodaj).

Ne levi strani je računalnik ENIAC, narejen v tednji tehnologiji. Stikalni elementi so bili izdelani iz elektronk (steklenih vakuumskih cevi z vgrajenimi elektrodami), poleg njih pa je še mnogo elektromehaničnih relejev ter veliko elektronskega materiala. Mikroprocesor Intel 4004 je po zmogljivostih primerljiv z ENIACom. Ostalo povedo podatki ob spodnjih slikah. Vredno jih je pregledati.

ENIAC

ENIAC
računalnik z elektronkami

leto izdelave: 1946
elektronk: 17468
el. upornikov: 70000,
kondenzatorjev: 10000
relejev: 1500,
ročnih stikal: 6000 ,
5 milijonov spojev,
površina: 167 m2,
masa: 30 ton,
poraba el. moči: 160 kW

Intel 4004
mikroprocesor

leto izdelave: 1971
elektronk: 0
el. upornikov: 0,
kondenzatorjev: 0
relejev: 0,
ročnih stikal: 0 ,
1 integrirano vezje
površina: ~13,5 mm2,
masa:  glej desno
poraba el. moči: ~1W

napredek

 

Naprej!

Naslednji korak v razvoju je bila razširitev arhitekture na 8-bitno: Intel 8008 , Z80 podjetja Zilog, podjetja Motorola začne z družino 6800. In tako naprej ... Zanimiv je bliskovit razvoj tehnologije in zmogljivosti nastajajočih mikroprocesorjev. Preden pa si pogledamo zbrane podatke, šeena zanimiva ugotovitev iz leta 1965:

Eden od ustanoviteljev podjetja Intel, Gordon Moore, je ocenil, da se število tranzistorjev na enem čipu podvoji na vsaki dve leti in da bo tako še nekaj časa. Trditev se je - z manjšim popravkom -  izkazala za precej natančno vse do danes in je dobila ime  Mooreov zakon.  Število tranzistorjev in hitrost računanja mikroprocesorjev se trenutno podvoji približno v 18 mesecih. Komponente se zmanjšujejo in postajajo hitrejše, cenejše in vsestranske.



Poglejmo torej podatke, ki kažejo stopnjo razvoja pri mikroprocesorjih. Čeprav so prikazani samo procesorji enega proizvajalca, pa so podatki odraz dejanskega razvoja te tehnologije.

oznaka, ime

leto

štev. tranzistorjev

mikroni

frekvenca ure

širina podatkov

MIPS

4004

1971

2300

?

108 kHz

4 bit

0.06

8008

1972

2500

?

0,5MHz

8 bit

0.0

8080

1974

6000

6

2 MHz

8 bit

0.64

8088

1979

29000

3

5 MHz

16 bit
8-bit bus

0.33

80286

1982

134 000

1.5

6 MHz

16 bit

1

80386

1985

275 000

1.5

16 MHz

32 bit

5

80486

1989

1 200 000

1

25 MHz

32 bit

20

Pentium II

1997

7 500 000

0.35

233 MHz

32 bit
64-bit bus

~300

Pentium III

1999

9 500 000

0.25

450 MHz

32 bit
64-bit bus

~510

Pentium 4

2000

42 000 000

0.18

1.5 GHz

32 bit
64-bit bus

~1,700

Pentium 4 "Prescott"

2004

125 000 000

0.09

3.6 GHz

32 bit
64-bit bus

~7,000

Core 2 Duo

2006

291 000 000

0.065-0.045

3.0 GHz

64 bit

 

V tabeli pomenijo ...

 

Razvoj še naprej?

Želje bo bolj zmogljivih računalnikih, omrežjih se prevede v zahteve po učinkovitejših mikroprocesorjih. Eden od stalnih trendov je nadaljnja miniaturizacija. Vendar pa ta sama po sebi ne zagotavlja napredka v zmogljivosti. Iskanje novih možnosti seodvija na področju arhitekture, novih pristopov novih tehnoloških prijemih.

Za zaključek tega kratkega pregleda razvoja mikroprocesorjev  naštejmo najpomembnejše smeri, v katerih teče razvoj danes.

Sinhroni procesorji delujejo v taktu centralne ure (oscilatorja). Asinhroni procesorji ukinjajo centralno uro. Vsak podsklop deluje s svojim lastnim taktom. Usklajevanje je potrebno le pri  izmenjavi podatkov med podsklopi.

Procesorji, posebej specializirani za naloge, ki jih sicer v omrežju poleg drugih nalog opravljajo splošni mikroprocesorji. Mrežni procesorji naj bi imeli arhitekturo prilagojeno obdelavi podatkovnih paketov, naj bi bili tudi programirljivi zaradi možnih konfigurcijskih nastavitev.

 

Z več mikroprocesorji na enem čipu pridobimo na procesorski moči enega čipa, številne povezave so izveden znotraj čipa.

 

Supreskalarni procesorji izvajajo več ukazov istočasno, vendar je vsak ukaz v drugi zaporedni fazi. (Izvedba ukaza je namreč razdeljena na več faz.) Tako en ukaz vstopa v prvo fazo izvajanja, drugi jo je pravkar končal in se pomaknil v drugo itd. Učinek je tak, kot bi se v vsaki fazi v celoti izvršil en ukaz (~ 1 ukaz na cikel ure).

 

Procesorji, ki opravljajo več majnih opravil (niti) vzporedno. Problemi so v medsebojnem usklajevanju teh opravil.

 

Procesorji, kjer se ukazi oblikujejo v zelo dolgo ukazno besedo, ki se v procesorju obdeluje na principu cevovodne (angl. pipeline) arhitekture.

 

Nizka poraba je pridobila na pomenu najprej v zvezi s prenosnimi napravami, ki jih napajajo baterije. Ker je s porabo povezana tudi  temperatura procesorja, ta pa omejuje hitrost  delovanja, so tehnike za znižanje porabe v središče zanimanja tudi pri ostalih procesorjih.

 

Gre za povsem drugačen pristop. Arhitektura procesorja naj bi bila prirejena za neposredno sprejemanje podatkov in njihovo pravilno obdelavo. V središču niso ukazi, ampak podatki.

 

Gre za idejo, da bi integrirali vse komponente računalnika kar na enem samem čipu. Prihranili bi  pri prostoru in druggih vidikih.

Ta koncept predvideva na istem čipu gradnjo različnih podsklopov, ki bi delovali z neodvisnimi takti, med seboj pa bi bili opovezani po načelih omrežnega povezovanja.



Za konec si poglejmo še napoved razvoja iz leta 1998, organizacije Semicinductor Industries Association.
 

Leto izida

1997

1999

2002

2005

2008

2011

2014

lokalna ura (GHz)

0,75

1,25

2,1

3,5

6,0

10,0

16,9

po čipu (GHz)

0,75

1,2

1,6

2,0

2,5

3,0

3,674

velikost čipa (mm2)

300

340

430

520

620

750

901

debelina povezav (nm)

250

180

130

100

70

50

35

števila vhodov in izhodv čipa

1515

1867

2553

3492

4776

6532

8935

štev. tranzistorjev na čip

11M

21M

76M

200M

520M

1400M

3620M


Ker je nekaj  od "napovedanega" že za nami, lahko napovedi primerjamo z dejanskimi podatki. Za primerjavo lahko uporabiš gornjo tabelo Intelovih procesorjev.

 

Naloga

1. Poskusi preveriti Mooreov zakov iz  podatkov za procesorje Intel:
v elektronski preglednici (npr. MS Excel) zberi podatke o številu tranzistorjev in pripadajoče letnice ter jih prikaži v obliki grafikona. Pozor, podvojitev števila na določeno časovno obdobje pomeni eksponentno rast, zato maoraš na y-osi (št. tranzistorjev) izbrati logaritemsko merilo. Če Mooreov zakon  drži, bodo točke na grafikonu razporejene približno v vrsti.