Najbolj pomembno je, da bomo spoznali osnoven koncept, ki omogoča komunikacijo med centralno procesno enoto in pomnilnikom, pa tudi z drugimi napravami. Manj pomembno je, da bomo spoznali nekatere popularne vrste vodil, saj se ta z leti spreminjajo ozuiroma jih nadomeščajo še bolj izpopolnjena.
Računalniška vodila so avtoceste, po katerih prihaja do izmenjave podatkov (in ukazov) med centralno procesno enoto računalnika in njegovim pomnilnikom (pa tudi drugimi napravami). Poznamo zelo hitra – lokalna vodila, namenjena predvsem komunikaciji med CPE in pomnilnikom, pa tudi nekoliko počasnejša zunanja vodila, namenjena komunikaciji s perifernimi napravami.
V nadaljevanju bomo spoznali najprej osnovne pojme, ki opredeljujejo računalniško vodilo. Ogledali si bomo konkreten primer računalniškega vodila, ki ga zasledimo v sodobnih računalnikih PC. Na koncu je podan še pregled najbolj znanih notranjih in zunanjih računalniških vodil. Logično zgradbo računalniškega vodila prikazuje spodnja slika:
Naslovno vodilo je
Širina naslovnega vodila vključno z velikostjo naslovljivih pomnilniških elementov določa, koliko pomnilnika sploh lahko dosežemo. Pri 16- bitnih naslovnih vodilih lahko naslovimo do 216 = 65,536 = 64Kb pomnilniških lokacij, pri 32-bitnih naslovnih vodilih pa do 232 = 4,294,967,296 = 4Gb lokacij.
Podatkovno vodilo je namenjeno prenosu podatkov med CPE in pomnilnikom, lahko pa tudi do drugih naslovljivih komponent računalnika. Zaradi zmanjšanja števila kontaktnih nožic na mikroprocesorju lahko za podatkovno in naslovno vodilo uporabljamo iste kontakte, seveda ne istočasno. Logično gledano pa sta to dbe različni vodili.
Krmilno vodilo (control bus) je
V zgradbi računalnika je vodilo (bus) podsistem, ki prenaša podatke in napajanje med računalniškimi komponentami znotraj računalnika ali med računalniki. Tipično ga krmilijo gonilniki naprav. V razliko od povezav točka na točko (point-to-point) vodilo logično povezuje več periferij preko iste skupine žic. Vsak tip vodila določa skupino konektorjev za fizično vstavljanje oziroma povezovanje naprav, kartic ali kablov.
Zgodnji računalniki so dejansko uporabljali vzporedna električna vodila. Danes uporabljamo ta izraz za katerokoli fizično ureditev, ki nudi enako logično funkcionalnost kot vzporedna električna vodila. Sodobni računalniki uporabljajo tako vzporedne kot serijske povezave, lahko so povezani tudi s preklopnimi spoji (switched hub), kot v primeru USB.
V nadaljevanju si bomo ogledali konkreten primer računalniškega vodila, ki ga zasledimo v sodobnih PC. Spodnja animacija prikazuje matično ploščo PC, na kateri med drugimi komponentami zasledimo tudi računalniška vodila in razširitvene konektorje.:
|
|
Pet 32.- bitnih razširitvenih konektorjev vodila PCI na matični kartici. |
Primer grafične kartice za vodilo PCI |
Standard PCI (Peripheral Component Interconnect) specificira računalniško vodilo za povezavo perifernih naprav na matično ploščo računalnika. Te naprave imajo lahko eno od naslednjih oblik:
Spodnja slika prikazuje tipično shemo računalnika z vodilom PCI:
Vodilo PCI je pogosto v sodobnih računalnikih PC, kjer je nadomestilo vodila ISA in VESA Local Bus. Najdemo ga tudi v drugih računalnikih. Novejši standard pa je PCI Express.
Večina PCI naprav je danes tipa “Plug and Play”. Sistem prouči konfiguracijski prostor take naprave in ji alocira potreben naslovni prostor vhodno izhodnih vrat. PCI vodilo vključuje tudi prekinitvene linije, ki so potrebne za posamezne naprave.