Računalniško delovno okolje
Kaj se bomo v tem poglavju naučili?
Spoznali bomo, kako naj si uredimo delovno mesto z računalnikom, kako moramo razporediti računalniški monitor in tipkovnico ter kako moramo sedeti ob računalniku. Spoznali bomo tudi, da moramo svoje delo za računalnikom občasno prekiniti.
Pogoji za zdravo delovno okolje
Tvorba dobrega delovnega okolja je nujna za naše zdravje. Oglejmo si nekaj korakov za vzpostavitev ergonomsko urejenega delovnega mesta
1. Kako bo računalnik uporabljen?
o Kdo bo uporabljal računalnik? - Če ga bo uporabljala le ena oseba, lahko okolje (višino mize in stola) optimiziramo glede na velikost te osebe. Če je namenjen več uporabnikom, moramo upoštevati povprečno velikost le-teh, pa tudi skrajnosti.
o Koliko časa bodo ljudje uporabljali računalnik? Če je to le nekaj minut na dan, ergonomija ni tako pomembna. Če je to več kot ena ura na dan, je upoštevanje ergonomije priporočljivo (to je tudi primer računalniških učilnic). Če bo uporabnik delal z računalnikom več kot 4 ure na dan, je ergonomsko oblikovanje delovnega mesta nujno!
2. Kakšno vrsto računalnikov bomo uporabljali?
o Namizni računalniki – Večina ergonomskih navodil za namizne računalnike predvideva, da je pri tem računalniški zaslon ločen od tipkovnice.
o Notesniki -- so čedalje bolj popularni. Navodila zanje so zaradi njihove zasnove težja. Če postavimo zaslon na primerno razdaljo in višino, bo položaj tipkovnice problematičen in obratno. Za trajno uporabo notesnika moramo dokupiti še vsaj nekaj od naslednjega:
o Zunanji monitor
o Zunanjo tipkovnico
o Oboje, ali pa
o Dok za notesnik (docking station)
Zatem vse razporedimo čimbolj primerno, kot je to opisano v nadaljevanju.
3. Kakšno pohištvo bomo imeli? Računalnik (monitor, enota s CPE, tipkovnica, miška) morajo biti postavljeni na stabilni ploskvi in primerno razporejeni. Če bomo delovno površino uporabljalim tako za pisanje kot za računalnik, mora imeti višino nekje med 71 in 76 cm, kar je primerno za večino odraslih. Morda imamo na voljo izvlečljivo delovno ploskev za tipkovnico in miško.
4. Kakšen naj bo stol? Stol naj bo udoben z dobrim naslanjačem za ledveno podporo. Omogoča naj nagib za 100-110 stopinj, saj vzravnana drža ni sproščena, rahlo nagnjena pa.
5. Kaj bomo delali z računalnikom? Ugotovimo, kakšno programsko opremo bomo največ uporabljali:
o Obdelava besedil – Prednost ima dober razpored tipkovnice in miške.
o Deskanje po internetu, grafično načrtovanje – prednost ima dober položaj miške.
o Vnos podatkov- Prednost ima najboljši položaj numerične tipkovnice.
o Igrice - Prednost ima dober razpored tipkovnice in miške..
6. Kaj lahko vidimo? Če bomo brali tudi papirne dokumente, naj bodo ti v bližino računalniškega zaslona in pod podobnim kotom. Priporočljivo je držalo za dokumente.
Računalniški monitor naj bo postavljen:
o Neposredno pred nami, usmerjen v nas. S tem se izognemo krivljenju v vratu. Tak položaj tudi vzpodbuja uporabnika v uporabo vodoravnih in navpičnih drsnikov tako, da je tisto, kar opazujemo, vedno na sredini zaslona.
o Na primerni višini, da ne bo potrebno upogibanje glave. Ko sedimo udobno, naj bi bile oči poravnane s točko na zaslonu, ki je približno 5-7 cm pod zgornjim robom monitorja (ne zaslona). Središče zaslona bi moralo biti približno 17-18 stopinj pod nivojem oči. Vidno polje je torej pod »horizontom«.
.
o Če imamo bifokalna ali progresivna očala – Izogibajtmo se nagibanju glave nazaj, da bi videli zaslon skozi spodnji del očal; to lahko povzroči utrujenost vratu in hrbta. Raje nagnemo monitor rahlo nazaj in ga damo na primerno višino. Nikakor ne smemo sedeti vzravnani pod kotom 900.
o Na primerni razdalji - Vsedimo se na stol nazaj naslonjeni pod kotom 100-110 stopinj in iztegnimo desno roko vodoravno. Pri tem bi se naš sredinec moral skoraj dotikati sredine zaslona. Na tej razdalji naj bi videli vidno polje zaslona brez premikanja glave. Če so črke premajhne, jih povečajmo. To je bolje kot imeti zaslon preblizu.
o Kvaliteta zaslona – naj bo dobra! Robovi črk morajo biti ostri. Na robu vidnega polja naših oči zaslon ne sme trepetati. Po potrebi spremenimo ločljivost zaslona in povečajmo hitrost osveževanja. Pomagamo si lahko tudi s kvalitetnim steklenim nebleščečim filtrom ali z zaslonom tipa LCD.
o Pregled oči – tPri večini ljudi se kvaliteta vida spremeni po 40-tem letu. Priporočljivi so občasni pregledi vida.
o Držalo za dokumente -
1. Je lahko med tipkovnico in zaslonom in poravnano s sredino telesa. Tako zadošča spuščanje pogleda na dokument in dviganje pogleda na zaslon.
2. Je lahko pritrjeno ob strani monitorja ali samostojno.in nagnjeno podobno kot zaslon.
7. Važna je drža! Dobra drža zagotavlja, da ne bomo imeli računalniških poškodb. Zato pazimo na svojo držo:
o Tipkovnica in njene tipke naj bodo dosegljive s poravnanim zapestjem, ne pa ukrivljenim navzdol ali navzgor oziroma na levo ali desno.
o Kot v komolcu naj bo enak ali večji od 900. To preprečuje stiskanje živcev v komolcu.
o Nadlaht in komolec naj bosta ob telesu in čimbolj sproščena tudi pri delu z miško, ki naj ne bo predaleč. Tudi zapestje naj bo pri delu z miško čimbolj ravno.
o Sedeti moramo naslonjeni nazaj! Stopala nog naj ravno počivajo na tleh ali na podstavku za noge.
o Glava in vrat naj bosta čimbolj vzravnana.
o Celotna drža mora biti sproščena.
8. Stvari naj bodo blizu!
o Stvari, ki jih pogosto uporabljamo, naj bodo blizu v našem dosegu. Najdimo svoje območje udobja.
o Uporabnik naj bo poravnan s tipkovnico. Današnje tipkovnice so večinoma asimetrične (levo so črke, desno je številčni del tipkovnice). S telesom poravnamo alfamerični del tipkovnice (recimo črko B).
o Če pogosto uporabljamo telefon, naj bo ta v naši bližini.
9. Kje bomo uporabljali računalnik? Pomislimo na naslednje delovne pogoje:
o Osvetlitev – Osvetlitev prostora naj ne bo prehuda. Na zaslonu ne smemo videti odbleska luči. Če je potrebno, premaknimo zaslon ali zmanjšajmo osvetlitev oziroma uporabimo dober antirefleksni filter. Monitor naj tudi ne bo pred presvetlim oknom ali pa usmerjen v presvetlo okno tako, da bo slika na njem zabrisana. Uporabimo primerne zavese.
o Ozračje – Prostor naj bo primerno prezračevan in po potrebi klimatiziran, da se počutimo udobno.
o Hrup – lahko povzroča stres in posledično preutrujenje mišic. Šum ventilatorjev lahko delno prekrijemo s tiho in lahko klasično glasbo.
10. Počitki! Pogosto imejmo krajše odmore:
o Odmor za oči – Vsakih 15 minut odmaknimo pogled za kakšno minuto ali dve in se zazrimo v vsaj nekaj metrov vstran. To sprošča očesne mišice.
o Mikro prekinitve – Tipkanje večinoma poteka v »rafalih«. In ne konstantno. Med temi rafali aktivnosti naj roke počivajo. Imejmo kratke, do 2-minutne odmore, ko se lahko pretegnemo, vstanemo, delamo kaj drugega. Taki mini odmori niso prekinitev dela pač pa pomenijo prekinjeno uporabo določene skupine mišic. (na primer mišic prstov).
o Odmori – Vsakih 30 – 60 minut si odpočijmo. Vstanemo, se pretegnemo, kaj popijemo ipd. Tako bomo se bomo spočili oziroma aktivirali druge mišice. Manj bomo utrujeni. .
11. Kaj pa ergonomski pripomočki? Poznamo različne računalniške ergonomske pripomočke:
o "ergonomske" tipkovnice – To so večinoma alfamerične tipkovnice, ulomljene pod določenim kotom. Za neprofesionalnega uporabnika je lahko taka tipkovnica prava katastrofa.
Za večino uporabnikov je navadna tipkovnica povsem dobra rešitev, le pravilno jo postavimo.
o "ergonomska" miška – Poznamo različneoblike mišk ali alternativnih naprav, ki izboljšujejo položaj zapestja pri držanju miške. Priporočljivo je, da jih najprej preskusimo
o Nasloni za zapestje – so bili pred leti popularni, vendar imajo s svojim stalnim pritiskom na zapestje tudi negativne učinke. Če jih že uporabljamo, naj ne bodo premehki.
o Nasloni za roke – Če jih že uporabljamo, naj omogočajo, da bo naša roka sproščena naravnost in ne uklonjena navzgor
o Ergonomska programska oprema – Obstajajo programi, ki lahko tečejo na našem računalniku »v ozadju« in spremljajo našo aktivnost z računalnikom. Po potrebi nas tudi opozarjajo, da naj si odpočijemo.
