UDP (User Datagram Protokol) omogoča nepovezavno (connectionless) komunikacijo med oddajno in sprejemno postajo, kar pomeni, da predhodna vzpostavitev navidezne povezave ni potrebna.

Za razliko od protokola TCP ne zagotavlja velike zanesljivosti, saj ne omogoča kontrole pretoka (ang. flow control) in ne potrjuje pravilnosti prenosa podatkov. Prav zato je dokaj enostaven in v vzglavju ne vsebuje veliko odvečnih informacij (ang. overhead). Datagram UDP je sestavlja 8-zlogov zglavja, za tem sledijo podatki.

Izvorna vrata Source Port	Ponorna vrata Destination Port
Dolžina paketa Length	Kontrolna vsota Checksum
Podatki Data

Slika 38: Zgradba datagrama UDP

• Izvorna/ponorna vrata: predstavlja številko vrat določene UDP storitve.
• Dolžina paketa: predstavlja dolžina zglavja in podatkov datagrama UDP.
• Kontrolna vsota:zagotavlja pravilnost sprejetega datagrama.
• Podatki:predstavljajo podatkovne enote višje ležečih plasti.

Protokol UDP je primeren predvsem za pošiljanje kratkih sporočil (1 paket), kot so: pošiljanje ure med računalniki, izmenjava domen, informacija o usmerjanju, video prenos pri konferečni zvezi in drugo. Kot transportni protokol se je uveljavil pri standardnih aplikacijskih protokolih, kot so NFS (Network File System), DNS (Domain Name System), SNMP (Simple Network Management Protokol) in TFTP (Trivial File Transfer Protocol).