Urejevalniki besedil
Kaj se bomo v tem poglavju naučili
Spoznali bomo razliko med urejevalniki in oblikovalniki besedil.
Spoznali bomo tudi značilnosti bolj naprednih in področno usmerjenih
urejevalnikov besedil.
Razlika med urejevalniki in oblikovalniki besedil.
Oblikovalniki besedil, kot sta na primer MS
Word ali Open Office , obstaja pa še vrsta drugih, so
namenjeni oblikovanju besedil z različnimi fonti, z možnostjo vključevanja
slikovnih in drugih objektov. Tipičen namen uporabe oblikovalnikov
je pisanje dokumentov, pa tudi bolj obsežnih gradiv, kot so publikacije.
Urejevalniki besedil so bolj preprosti in
namenjeni pisanju in popravljanju tekstovnih datotek, v katerih so edini elementi alfanumerični znaki,
njihova oblika ali še kakšna druga vsebina pa ne.
V računalništvu srečamo
vrsto tekstovnih datotek, ki imajo različen namen uporabe. Lahko so to tekstovne datoteke s tipičnim
podaljškom *.txt. Enako obliko, vendar bolj usmerjen pomen imajo datoteke z izvornimi
programi v določenih programskih jezikih. Običajno jih
spoznamo po podaljških, kot so *.java (javanski programi), *.pas (pascal in
Delphi) *.py (python) itd.
Ne nazadnje so po obliki navadne tekstovne
datoteke programi v različnih skriptnih jezikih, pa tudi hipertekstne
(HTML, HTM) datoteke.
Vse take datoteke lahko tvorimo ali spreminjamo z urejevalniki besedil. Danes tipično
uporabljamo v ta namen grafično usmerjene urejevalnike, torej urejevalnike,
kjer vidimo besedilo v oknu, v njem pa z miško ali tipkovnico premikamo kurzor in tako določamo
položaj, kjer bomo besedilo spreminjali. Med najbolj
poznanimi je takoimenovana beležnica (notepad), spoznali pa bomo tudi bolj
specializirane.

Tipičen
urejevalnik besedil: beležnica (Notepad)
Možnosti, ki jih morajo
vsi urejevalniki besedil imeti, so tvorba novega besedila, pomnenje besedila v
datoteko, branje že pomnjenega besedila. Poleg tega imamo še možnost
izbire dela besedila, njegovega brisanja, prepisovanja ipd. Običajno
imamo tudi možnost izpisa besedila na tiskalnik.
Značilnosti bolj naprednih urejevalnikov besedil
Kot primer boljšega urejevalnika besedil si oglejmo “Notepad++”. To je prosto dostopen odprtokodni urejevalnik in obstaja tudi
njegov prevod v slovenščino.
Posebnost tega (in podobnih urejevalnikov)
je „barvanje” ključnih besed in drugih razpoznavnih elementov
besedila (kot so na primer komentarji v programih) glede na pomen (tip) vsebine.
Tako postane urejanje na primer izvorne kode programov
precej bolj pregledno. Spodnja primera kažeta uporabo tega urejevalnika pri pisanju
programov v jeziku Java oziroma v jeziku Python. Iz
menuja, v katerem izberemo jezik, je razvidno, da je ta urejevalnik uporaben
tudi za urejanje HTML in XML dokumentov in še drugih zanimivih datotek.

Primer
urejevalnika besedil, ki glede na vsebino barva
ključne besede

Primer urejevalnika in urejanje programa v Javi

Primer
urejevalnika in urejanje programa v Pythonu
Pri takih urejevalnikih pridejo prav tudi
take možnosti, kot je številčenje vrstic ob strani, kar lajša iskanje napak ipd.
Pomen kodnih tabel znakov
Pri urejanju besedil je še pomembno, v
kakšnem formatu naj bodo te zapisane. Problem so seveda slovenski šumniki. Obstaja več formatov (ANSI,
Unicode, UTF8). Boljši urejevalniki, tudi popularna
beležnica, omogočajo izbiro ustreznega formata.

Beležnica: Izbira formata
tekstovne datoteke
Če pišemo programe v
Javi in želimo v pogovornih oknih imeti šumnike, normalno uporabimo format Unicode,
kot ga prikazuje spodnja tabela.
Znak |
Java |
Č |
\u010C
|
č |
\u010D
|
Š |
\u0160
|
š |
\u0161
|
ž |
\u017D
|
Ž |
\u017E
|
Pisanje teh kod namesto šumnikov dela besedilo nepregledno, kot to prikazuje
spodnja slika:
Vnos kod,
ekvivalentnjih slovenskim šumnikom
K sreči se s temi težavami ne
srečujemo pri pisanju popularnih HTML datotek. Pisanje HTML dokumentov,
vsaj tistih najbolj enostavnih, je
stvar računalniške pismenosti posameznika.
V tem primeru zadošča, da v primernem urejevalniku izberemo pravilno
kodno tabelo (character set), kot to prikazuje spodnji zgled z odprtokodnim
urejevalnikom hipertekstnih besedil Nvu:

Primer izbire kodnega razporeda CE ISO.8895-2 za uporabo šumnikov v HTML datoteki.
Tu se ustavimo, saj
pisanje HTML dokumentov pravzaprav spet sodi v oblikovanje in ne le
urejanje besedil. Je pa včasih meja med urejevalniki besedil in
oblikovalniki besedil kar precej zabrisana.
Naj zaključimo, da je z urejevalniki besedil podobno kot z oblikovalniki. Obstaja jih cela vrsta, Nekateri so
komercialni, drugi so prosto dostopni ali celo odprtokodni. Nekateri so že
poslovenjeni, drugi še ne. Pogled na ponudbo na Internetu nas lahko še bolj
zbega. To, kar je dobro danes, morda jutri ne bo več. In podobno je z drugimi
programi. Smiselno je, da ne begamo „s cveta na cvet” ampak se vsaj za nekaj
časa odločimo za določeno orodje. Dobr kriterij je, da je to orodje, ki ga uporabljajo
naši prijatelji in sodelavci. Tako si lahko tudi med seboj pomagamo.