1. Uvod........................................................................................................................................................................... 2
2. Okna 98..................................................................................................................................................................... 3
2.1 Delo z meniji, ukazi in
pogovornimi okni................................................................................. 5
2.2 Kaskadni meniji....................................................................................................................................... 6
2.3 Padajoči meniji......................................................................................................................................... 6
2.4 Priročni meniji........................................................................................................................................... 7
2.5 Vrste ukazov............................................................................................................................................. 7
2.6 OKNA 98 in njihova okna..................................................................................................................... 8
2.7 Aktivna in neaktivna okna............................................................................................................. 8
2.8 Program Slikar........................................................................................................................................ 9
2.9 Raziskovalec........................................................................................................................................... 10
3. Izgled okna Word......................................................................................................................................... 11
3.1 Naslovna vrstica................................................................................................................................. 12
3.2 Vrstica z meniji...................................................................................................................................... 13
3.3 Vrstice z ikonami.................................................................................................................................. 13
3.4 Vrstica z merilom................................................................................................................................ 15
3.5 Statusna vrstica................................................................................................................................. 15
4. Vnos besedila................................................................................................................................................... 16
4.1 Osnovna pravila pri
pisanju v Word-u.................................................................................... 16
4.2 Premikanje po besedilu v
datoteki............................................................................................ 16
5. Označevanje besedila................................................................................................................................ 17
5.1 Označevanje besedila s
pomočjo tipkovnice...................................................................... 17
5.2 Označevanje besedila z
miško..................................................................................................... 17
6. Popravljanje besedila in delo z
bloki.......................................................................................... 18
6.1 Delo z bloki............................................................................................................................................... 18
6.2 Iskanje določenega
besedila........................................................................................................ 18
6.3 Iskanje in zamenjava
določenega besedila....................................................................... 20
6.4 Velike in male črke.............................................................................................................................. 20
6.5 Spreminjanje pisave............................................................................................................................. 20
7. Določanje oblike in izgleda strani................................................................................................. 21
7.1 Nastavitev odmika besedila......................................................................................................... 22
7.2 Nastavitev velikosti
papirja in usmerjenost za tiskanje......................................... 22
7.3 Vir papirja.................................................................................................................................................. 23
7.4 Postavitev................................................................................................................................................. 23
8. Izpis besedila na tiskalnik...................................................................................................................... 24
9. Orodja za oblikovanje besedila....................................................................................................... 25
9.1 Tabulatorji.............................................................................................................................................. 25
9.2 Številčenje in označevanje
seznamov.................................................................................... 26
9.3 Obrobe in senčenje................................................................................................................................ 26
9.4 Številčenje strani................................................................................................................................ 27
9.5 Glava in noga.......................................................................................................................................... 27
9.6 Stolpci.......................................................................................................................................................... 28
9.7 Vstavljanje znakov............................................................................................................................ 29
9.8 Tabele........................................................................................................................................................... 30
9.9
Senčenje in obobe............................................................................................................................................. 31
1.1. Deljenje besed.......................................................................................................................................... 31
1.2. Razvrščanje............................................................................................................................................. 32
1.3. Matematične enačbe......................................................................................................................... 33
1.4. Glava in noga besedila................................................ Napaka! Zaznamek ni
definiran.
10. Vstavljanje slike.................................................................................................................................... 36
,
Uvod
Okna 98 so
najbolj razširjen operacijski sistem za osebne računalnike. Pri nas je dobil še
posebno veljavo, saj je prvi operacijski sistem v slovenščini. Je zelo
enostaven za delo, pa tudi dokaj učinkovit. Izkušenejši programerji sicer rajši
sežejo po angleški različici tega operacijskega sistema.
Microsoft Word
je eden najbolj razširjenih urejevalnikov besedil. Najbolj se je verjetno
uveljavil zaradi tega, ker je bil eden prvih urejevalnikov, ki je prikazal
ureditev na ekranu točno tako, kot je tudi na papirju. Ob tem pa seveda omogoča
tako kot večina drugih urejevalnikov tudi urejanje matematičnih enačb, risanje
enostavnejših slik, vključevanje slik iz drugih programov, oblikovanje tabel in
grafov, povezovanje z bazami podatkov, itd.
Word omogoča
zelo veliko različnih možnosti, toda kljub temu je zelo enostaven za uporabo,
tako da ga tudi začetniki z lahkoto osvojijo. Predvsem pa je pomembno, da čim
več vadimo, saj se s tem največ naučimo in utrdimo pridobljeno znanje.
Dosti uspeha
in veselja pri učenju in uporabi Oken 98 in Worda.
Ko poženemo
Okna 98 prvič, nas preseneti dokaj prazen zaslon, ki mu bomo rekli namizje. Na levi vidimo nekaj ikon
(grafičnih podob), na dnu zaslona se vidi trak opravilne vrstice s tako
opevanim gumbom in sistemskim časom
ter oznako aktivne tipkovnice. In to je že skoraj vse. Seveda človek ne
spregleda miškinega kazalčka, ki kraljuje na širnem praznem področju zaslona.
ikone bližnjica namizje opravilna vrstica
Ikone. Grafično okolje Oken 98 je polno majhnih podob, ki jih
imenujemo ikone. Njihov glavni namen je olajšanje našega dela. Je že tako, da v
svetu različne podobe zamenjujejo besedilo in tudi moderna programska oprema
temu razvoj sledi. Nekatere se nahajajo od inštalacije oken dalje, spet druge
lahko ustvarimo pozneje. Ikone lahko premikamo, jih brišemo ali preimenujemo.
Skratka, pri delu z njimi nam ni nikoli dolgčas.
S klikom na
gumb največkrat začenjamo
potepanje po Oknih 98.
Bližnjica. Primer ikone, ki nam predstavlja
bližnjico do nekega elementa. V našem primeru je to tiskalnik.
Namizje. Ponavadi je nevidno. Ko bomo skrčili vsa odprta okna v
ikone, pa bomo lahko videli njegovo veliko površino.
Miškin kazalček. Če želimo, mu lahko spremenimo
obliko. V Oknih 98 bo ta puščica naša najbolj pogosta spremljevalka.
Opravilna vrstica. V njej bomo najpogosteje videli gumbe
aktivnih programov.
Tudi v desnem
delu opravilne vrstice lahko najdemo zanimive informacije, na primer datum ter
oznako trenutno aktivne tipkovnice...
Vendar nam
postane kmalu jasno, da je to le zelo majhen vrh velike ledene gore. Že
prejšnje različice Oken so bile v primerjavi z DOS-ovim okoljem zelo razvejene
in se je začetnik v njih neredko izgubil. Okna 98 pa so še veliko obsežnejša.
Združujejo namreč funkcije operacijskega sistema (do sedaj MS-DOS), grafičnega
okolja (Windows 3.x) in še marsikaj drugega. In kaj sedaj!
Priročni meni. Če z desnim miškinim gumbom kliknemo v
Okna 98 kateri koli element se nam bo odprl priročni meni. V njem so zbrani
najbolj pogosti ukazi, ki jih lahko porabljamo nad izbranim elementom.
S padajočimi
meniji se bomo še srečevali, saj nam pridejo s svojimi izbranimi ukazi (odvisno
od elementa, v katerem smo izvedli desni klik) marsikdaj zelo prav.
Možni zaključki dela v Oknih 98
Vsak začetek
ima tudi svoj konec. Brez skrbi, ne mislim na konec knjige, temveč na konec
dela z računalnikom. Ker okna 98 niso kakršen koli program, ampak so celo
operacijski sistem, je tudi njihov zaključek drugačen od zaključka ostalih
programov, v katerih bomo delali. Pred dokončnim zaključkom dela imamo namreč
kar štiri možnosti.
*
Pripraviti
računalnik na izklop. To možnost, ki je že predlagana, potrdimo takrat, ko
želimo prenehati s kakršnim koli delom na računalniku. Po potrditvi bo
računalnik še nekaj trenutkov »pospravljal za seboj«, potem pa bo najverjetneje
prikazal sporočilo Zdaj lahko varno izklopite računalnik.
Dokler ne
zagledamo sporočila Zdaj lahko varno
izključite računalnik, računalnika ne izklapljamo, ker je to znak, da vsa
opravila še niso končana.
Izjema so
nekateri računalniki ki se izklopijo sami, in sporočila sploh ne prikažejo.
*
Znova zagnati
računalnik.
Po izbiri te možnosti in njeni potrditvi aktiviramo ponovni zagon računalnika.
Tu se ponovno zaženejo Okna 98. Skratka, tako kot pri izklopu računalnika, le
da tu ne pride do prekinitve električnega napajanja.
*
Znova zagnati
računalnik v MS-DOS načinu dela. Če imamo na našem računalniku kakšne
prazgodovinske programe, ki ne delajo v Oknih, bomo izbrali to možnost. Po
potrditvi se izvede podobna akcija kot pri ponovnem zagonu, le da se nam na
koncu prikaže črn zaslon s pozornikom in ukazno vrstico MS-DOS-a. V primeru da
želimo iz MS-DOS načina dela priti v Okna 98, napišemo v ukazno vrstico WIN in
pritisnemo Enter.
*
Končati vse
programe in se prijaviti kot drug uporabnik. Okna 98 nam nudijo možnost, da
jih uporabljajo različni uporabniki vsak na svoj način. Če se želimo odjaviti z
računalnika in pustiti, da ga uporablja nekdo drug s svojimi nastavitvami,
izberemo to možnost.
1.1 Delo z meniji, ukazi in pogovornimi okni
Kljub svoji
moči in hitrosti je naš računalnik zelo nebogljen. Ne razume slovenskega jezika
in ne more delati nič takega, kar mu ni od nekod ali nekoga ukazano. Skratka,
prepuščen je na milost in nemilost našim zahtevam in svoji programski opremi.
Seveda smo tudi omejeni. Od računalnika ne moremo zahtevati, da namesto nas
pomije posodo ali izdela domačo nalogo. Kljub temu zna računalnik ogromno
zanimivih opravil, le povedati mu je treba, katerega opravila iz obširnega
seznama naj se loti.
Ti preprosti
seznami zahtev oz. ukazov se imenujejo meniji. Ko v seznamu določimo želeno
izbiro, okna prenesejo računalniku navodilo in izvajanje akcije se lahko
prične. Po potrditvi izbire poznamo nekaj možnih scenarijev.
*
Izbira
predstavlja ukaz ali ime programa. Po kliku na izbiro se aktivira zagon
programa. Večina ukazov v kaskadnih menijih spada v to skupino.
*
Izbira nam
odpre naslednji meni. Take izbire imajo na koncu črni trikotnik. Dovolj je, če
na takšne izbire pokažemo.
*
Prikaže se
pogovorno okno. Ko potrebuje rač. dodatne informacije za dokončno izvedbo
ukaza, nas o tem povpraša preko pogovornega okna. Npr.: ko želimo shraniti
dokument, želi računalnik informacijo o njegovem imenu, mestu shranjevanja itd.
*
Ne zgodi se
ničesar.
Programa, ki je povezan z ukazom, mogoče ni na disku ali pa ukaz v tem trenutku
ni na voljo.
Poudarimo še
enkrat! Sistemi menijev in pogovornih oken so pomemben način komuniciranja med
uporabnikom in Okni 98. V nadaljevanju si oglejmo primere različnih vrst
menijev.
Z njimi se
bomo srečevali predvsem po zagonu oken. Kaskadni meniji namreč rastejo iz gumba
, ki je največkrat začetni korak pri delu z Okni 98. Sploh je
že začetni meni nekaj posebnega. Raste namreč od spodaj navzgor. S premikanjem
miškinega kazalčka po izbirah se nam tam, kjer je na desni strani majhen
trikotnik, odpre nov meni. Takrat lahko zopet pokažemo ali novo izbiro ali s
klikom aktiviramo ukaz oz. program. Do želenega programa bomo največkrat
prihajali preko kaskadnih menijev.
Če kaskadni
meni izgine še preden smo izbrali želeno možnost smo najverjetneje prehitri.
Poizkusimo še enkrat. Ko se na desni pojavi nov meni, počasi pomaknemo miškin
kazalček proti desni. Ko smo v novem meniju nadaljujemo na isti način z izbiro
novih kaskadnih menijev.
S pomočjo
kaskadnih menijev smo našli in aktivirali nek okenski program. Ko pa smo enkrat
v programu, imamo opravka s padajočimi meniji. Ti se nahajajo znotraj vrstice z
meniji in so bistvena značilnost vseh okenskih programov. Kadarkoli bomo želeli
nekaj narediti s programom, bomo najprej poizkusili s pomočjo padajočih
menijev. Moramo omeniti, da je včasih tudi tukaj določena izbira skrita v enem
izmed kaskadnih menijev.
Nekateri
meniji se pojavljajo v večini okenskih programov. Ti so Datoteka (File), Urejanje
(Edit), Pogled (View) pa Pomoč (Help). V nadaljevanju jih bomo
večkrat srečevali.
Aktiviranje padajočih menijev in ukazov znotraj njih
Mogoče kdo še
vedno bolj zaupa tipkovnici kot miški. Nič zato! Za aktiviranje določene izbire
iz menija lahko uporabljamo le tipkovnico. Postopek je enostaven. Držimo Alt in
potem pritisnemo črko, ki je v izbranem meniju podčrtana. Npr. Alt+D nam odpre
meni Datoteka. Meni lahko izberemo tudi, če pritisnemo tipko ALT, se s
smernimi tipkami premaknemo do imena želenega menija in pritisnemo Enter.
Ko imamo
padajoči meni odprt, se s smernimi tipkami premaknemo do želenega ukaza in pritisnemo
Enter. Lahko pa pritisnemo le črko, ki je v ukazu podčrtana. V primeru, da
želimo preklicati izbrani meni, pritisnemo tipko ESC, vendar še vedno ostanemo
v vrstici z meniji.
To vrsto
menijev smo že delno spoznali. Pojavijo se, ko z desno miškino tipko kliknemo
na nek element. Takrat se pojavijo izbire, ki so namenjene uporabi tega
predmeta. Padajoči meniji nam predstavljajo hitre bližnjice do najbolj pogostih
ukazov.
Pri delu v
Oknih 98 bomo srečevali različne vrste ukazov. Nekatere med njimi smo že
spoznali, druge še bomo. Kljub temu ne bo odveč, če jih v naslednji tabeli
predstavimo.
Vrste ukazov
in njihov pomen:
Oblika ukaza |
Pomen |
zamegljen
(neviden) ukaz |
Ukaz v tem
trenutku še ni na voljo za aktiviranje |
Ukaz, ki mu
sledijo pikice (...) |
Pri takem
ukazu se ob njegovem aktiviranju pokaže posebno okno, ki ga imenujemo
pogovorno okno. |
Ukaz, ki ima
kljukico (Ö ) |
Ta ukaz se
že izvršuje. Ko mu kljukico odvzamemo (s ponovno izbiro ukaza), se ukaz
zaključi. |
Kombinacija
tipk poleg ukaza |
Ukaz se
lahko izvrši s kombinacijo tipk (okrajšava) |
Trikotnik
poleg ukaza |
Ko ukaz
aktiviramo, dobimo seznam dodatnih ukazov |
Delo s pogovornimi okni
Dostikrat
izbira iz menija ni dovolj za izvedbo opravila. Takrat Okna zahtevajo za
dokončanje opravila še nekaj informacij. Nudijo nam preprost obrazec, v katerem
izpolnimo določena vnosna polja, izberemo želene izbirne gumbe, možnosti iz
seznamov in na koncu pošljemo svoj odgovor računalniku s potrditvijo gumba .
Delo s
pogovornimi okni zahteva poznavanje nekaterih pravil, saj je ponavadi eno okno
sestavljeno iz več različnih elementov. Vsak od njih služi ponavadi za drugi
način komuniciranja z Okni.
Nekaj izkušenj
z okni že imamo. Vendar bodo okna pri našem delu z Okni 98 tako pomembna, da
moramo o njih še kaj povedati. Kadarkoli z dvojnim klikom odpremo mapo ali
aktiviramo nek program, se nam na zaslonu prikaže pravokotnik, v katerem je
vidna vsebina programa. Takemu elementu rečemo okno. Vsako okno ima obrobo, ki
predstavlja mejo med vsebino okna in ostalimi deli zaslona. Znotraj obrob okna
se nahaja nekaj standardnih elementov, ki niso odvisni od same vsebine okna in
jih bomo našteli v nadaljevanju.
*
Naslovna
vrstica.
Nahaja se čisto na vrhu okna. Iz nje lahko prepoznamo ime okna in ali je okno
aktivno ali neaktivno. V naslovni vrstici je tudi nekaj gumbov, ki omogočajo
delo z oknom.
*
Vrstica z
meniji.
Kot smo že omenili, imajo okna padajoče menije, s pomočjo katerih lahko izvajamo
nad vsebino okna določene akcije.
*
Orodna vrstica. To vrstico
lahko po potrebi v oknu prikažemo ali odstranimo (uporabimo meni Pogled). Če je
orodna vrstica vidna, lahko s pomočjo njenih gumbov opravimo marsikaj
*
Vrstica stanja. Tudi to
vrstico lahko tako kot orodno pomaknemo iz okna. Če jo vidimo, nam sporoča
tekoče informacije o dogajanju z vsebino okna. V primeru izbire oz. ukaza pa
nam sporoča njun kratek opis.
Ni važno, ali
imate odprti 2 ali 20 oken. Delate lahko vedno le z enim, za to okno rečemo da
je aktivno. Ponavadi ima aktivno okno
zatemnjeno naslovno vrstico, vsa ostala pa so neaktivna (to pa ne pomeni, da
njihovi programi ne morejo delovati). Preklop med temi okni je vsaj tako
enostaven kot preklapljanje me televizijskimi programi. Eden od možnih načinov
za preskok v drugo aktivno okno je klik nanj.
Slikar je zelo
preprost program za risanje, ki se nahaja v Oknih 98. Če želimo risati
zahtevnejše risbe ali skice, si moramo priskrbeti ustrezen program. Nam bo
Slikar služil predvsem za to, da se navadimo na osnovno delo v Oknih 98.
Ukazi v meniju
Datoteka so enaki pri skoraj vseh programih v Oknih 98. Ukaz Nova odpre nov dokument. Ukaz Odpri pa odpre že narejen dokument, ki se
nahaja nekje na disku. Z ukazom Shrani
shranimo trenutni dokument pod trenutnim imenom. Z ukazom Shrani kot pa
shranimo dokument pod novim imenom. Zadnji ukaz je Izhod, s katerim končamo
delo v programu. Isto dosežemo s klikom na gumb .
Za delo z
datotekami in mapami se uporablja program Raziskovalec.
Okno je
razdeljeno na dva dela. V levem delu vidimo drevesno razporeditev map. Povsod
tam, kjer se nahaja v kvadratku znak plus, imamo podmape. Odpremo jih z enojnim
klikom miške na znak plus ali z dvojnim klikom na mapo.
V desnem polju
pa imamo seznam podmap in datotek, ki so v trenutno izbrani mapi. Mape ali datoteke označimo s klikom miške
nanjo. Če hočemo označiti več map ali datotek, kliknemo najprej na prvo, nato
istočasno tipko SHIFT in miškin gumb. Tako smo označili vse datoteke in mape,
ki se nahajao med prvo in zadnjo, ki smo ju označili.
Lahko pa
označimo tudi samo nekaj map ali datotek, ki pa niso zaporedoma. To naredimo s
kombinacijo tipke CTRL in klika z miško.
Tako označene
datoteke in mape prenašamo z vlečenjem miške. Lahko pa uporabimo tudi
kombinacije tipk CTRL+X, CTRL+C in CTRL+V. Ti ukazi po vrsti pomenijo izreži,
kopiraj in prilepi.
naslovna
vrstica ukazna vrstica vrstice z ikonami ravnilo
vodoravni drsnik statusna vrstica navpični drsnik
V naslovni
vrstici je ob imenu programa ime datoteke, ki jo trenutno obdelujemo. Dokler še
nismo vsaj enkrat shranili dokumenta, je namesto naslova Document. Na desni
strani pa so trije gumbi, ki po vrsti pomenijo:
*
pomanjšanje programa v statusno vrstico,
*
tu sta lahko dve različni ikoni, s katerima povečamo okno na
cel zaslon ali pa ga pomanjšamo,
*
s tem gumbom končamo program Word.
Vrstica z
meniji vsebuje t.i. roletne menije, zbrane po skupinah, ki jih aktiviramo z
enojnim klikom leve miškine tipke na naslov menija ali pa s pritiskom na tipko
ALT in istočasno še na črko, ki je v naslovu podčrtana. Vsak meni vsebuje
smiselno združene ukaze. Najpomembnejše pa lahko na hitro dobimo tudi z enojnim
klikom na ikono v vrstici z ikonami ali pa v kombinaciji tipke CRTL s še
eno tipko.
V teh dveh
vrsticah se nahajajo ikone, s katerimi dobimo najpogosteje uporabljane ukaze v
Wordu. Vse te ukaze lahko dobimo tudi preko menijev, vendar pa jih tu dobimo
hitreje in enostavneje.
Ikone po vrsti
pomenijo:
ikona |
pomen |
bližnjica |
|
ustvari nov dokument s privzetimi
lastnostmi |
CTRL + N |
|
odpre
že napisan dokument |
CTRL + O |
|
shrani
aktivni dokument pod trenutnim imenom, če pa ga še nima, ga zahteva |
CTRL + S |
|
natisne
trenutno aktivni dokument na tiskalnik s privzetimi lastnostmi tiskalnika |
CTRL + P |
|
pokaže,
kakšen bo videti dokument, ko ga boste natisnili |
|
|
pregled
pravilnosti posameznih besed (slovar je pomanjkljiv) |
F7 |
|
izreže
označeni blok in ga prekopira v odložišče |
CTRL
+ X |
|
prekopira
označeni blok v odložišče |
CTRL
+ C |
|
vrne
vsebino odložišča na mesto, kjer se trenutno nahaja kurzor |
CTRL
+ V |
|
obliko
označenega besedila prekopira na drugo označeno besedilo |
|
|
razveljavi
zadnji ali nekaj zadnjih ukazov |
CTRL
+ Z |
|
uveljavi
zadnji ali nekaj zadnjih razveljavitev |
CTRL
+ Y |
|
oblikuje
dokument v slogu, ki velja za privzeto predlogo |
|
|
vstavi
naslov |
|
|
vstavi
tabelo z določenim število stolpcev in vrstic |
|
|
vstavi
tabelo programa Excel |
|
|
uredi
tekst v stolpce |
|
|
vklop
vrstice z orodji za risanje enostavnih elementov |
|
|
pokaže
in skrije posebne oznake (konec odstavka, presledki,...) |
|
|
izbira
velikosti, v kateri vidimo dokument na ekranu (nima pa nobene zveze z
velikostjo izpisa na tiskalnik) |
|
|
vklop
in izklop vrstice s čarovnikom z najbolj uporabljanimi nasveti |
|
|
iskanje
pomoči |
|
|
izbira
sloga teksta |
|
|
izbira
pisave za nov tekst ali za označen blok |
|
|
izbira
velikosti pisave za nov tekst ali za označen blok |
|
|
krepka
pisava za nov tekst ali za označen blok |
|
|
nagnjena
pisava za nov tekst ali za označen blok |
|
|
podčrtana
pisava za nov tekst ali za označen blok |
|
|
označimo
tekst z izbrano barvo |
|
|
leva
poravnava teksta |
|
|
sredinska
poravnava teksta |
|
|
desna
poravnava teksta |
|
|
obojestranska
poravnava teksta |
|
|
oštevilčenje
odstavkov ali vrstic |
|
|
vstavljanje
vrstičnih oznak za odstavke ali vrstice |
|
|
zmanjšanje
zamika teksta od levega roba |
|
|
povečanje
zamika teksta od levega roba |
|
|
vklop/izklop
vrstice z obrobami |
|
V vrstici z
merilom vidimo levi in desni rob teksta, zamik pri odstavkih in tudi mesta in
vrste tabulatorjev, ki veljajo za vrstico, v kateri se nahaja utripač. Vidimo
jo samo takrat, ko imamo v meniju Pogled
izbrano opcijo Ravnilo.
V statusni
vrstici imamo najprej številko strani, kjer se trenutno nahaja utripač. To je
številka strani, kot smo jih oštevilčili, in je lahko različna od dejanske
strani. Sledi ji številka odseka, nato dejanska stran na kateri se nahajamo in
število vseh strani v trenutnem dokumentu. Sledi podatek o oddaljenosti
utripača od vrha strani in o vrstici in stolpcu, v katerem se trenutno nahaja
utripač.
SNE je oznaka,
ki javi, da je vključeno snemanje makra.
OZN se pojavi,
ko delamo preglede besedila.
RAZ aktiviramo
z dvojnim klikom miške, olajša pa nam označevanje bloka oz. stolpcev besedila.
PRE je
vključen takrat ko je vklopljen prekrivni način pisanja (tekst pišemo čez stari
tekst), izključen pa takrat, ko pišemo v vrivnem načinu (tekst, ki ga pišemo se
vriva med stari tekst). Med tema dvema načinoma preklapljamo s tipko INSERT na
tipkovnici.
3.1 Osnovna pravila pri pisanju v Word-u
Za pisanje
teksta v Word-u moramo upoštevati vsa pravopisna pravila. Tu nam sicer Word sam
nekoliko pomaga, saj ima vgrajen slovar.
Če besede, ki smo jo napisali,
ni v tem slovarju, jo podčrta z rdečo žagasto črto. Če je beseda tako
podčrtana, to še ne pomeni, da slovnično ni pravilna, saj Word nima vgrajenega
celega Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Seveda je to podčrtavanje samo
opozorilo, da preverimo, če je beseda prav napisana in se na izpisu teksta na
papir ne vidi.
Ob tem pa
moramo upoštevati še nekaj osnovnih pravil za pisanje:
*
Na koncu vrstice ne smemo pritisniti tipke ENTER, ampak
pišemo normalno naprej, tako da naredi računalnik sam preskok v novo vrstico.
ENTER pritisnemo samo, če je konec odstavka.
* Za stavčnim ločilom moramo obvezno dati presledek, nikakor pa ne sme biti presledka pred ločilom, saj v tem primeru Word ne more pravilno urediti teksta.
3.2 Premikanje po besedilu v datoteki
Kazalec lahko
premikamo po datoteki na tri načine: s tipkovnico, z miško ali s pomočjo ukaza Pojdi na... v meniju Uredi.
Za premikanje
s pomočjo tipkovnice uporabljamo naslednje tipke:
*
premakne kazalec za en znak v levo,
*
premakne kazalec za en znak v desno,
*
premakne kazalec za eno vrstico navzgor,
*
premakne kazalec za eno vrstico navzdol,
*
Home: premakne kazalec na začetek vrstice,
*
End: premakne kazalec na konec vrstice,
*
PgDn: premakne kazalec za eno dolžino okna navzdol,
*
PgUp: premakne kazalec za eno dolžino okna navzgor,
*
Ctrl + : premakne
kazalec za eno besedo v levo,
*
Ctrl + : premakne
kazalec za eno besedo v desno,
*
Ctrl + PgUp: premakne kazalec v zgornjo vrstico zaslona,
*
Ctrl + PgDn: premakne kazalec v spodnjo vrstico zaslona,
*
Ctrl + : premakne
kazalec na začetek tekočega odstavka,
*
Ctrl + : premakne
kazalec na začetek naslednjega odstavka,
*
Ctrl + Home: premakne kazalec na začetek dokumenta,
*
Ctrl + End: premakne kazalec na konec dokumenta.
Za premikanje
s pomočjo miške uporabljamo navpični in vodoravni drsnik ter nato z miško
kliknemo na tisto mesto, kamor želimo postaviti kazalec.
V primeru, da
uporabljamo ukaz Pojdi na.... iz
menija Uredi, pa v okno za dialog
vpišemo stran/vrstico/odsek..., kamor se želimo premakniti.
Kadar želimo nad določenim
objektom opraviti kakšno spremembo, ga moramo najprej označiti.To pomeni, da
»potegnemo« osvetlitev od položaja kazalca preko vseh znakov, ki jih želimo
označiti.
Ukaz, ki ga
nato izberemo, vpliva samo na tisti del besedila (beseda, odstavek, celotno
besedilo, tabela, enačba,... ), ki je bil označen.
4.1 Označevanje besedila s pomočjo tipkovnice
S pomočjo
tipkovnice označimo besedilo tako, da držimo pritisnjeno tipko Shift in
premikamo kazalec s pomočjo tipk za premikanje. Ko osvetlitev vsebuje vse
znake, ki smo jih hoteli označiti, spustimo Shift.
Za označevanje
besedila v tabelah, stolpcih..., uporabljamo stolpično označevanje, ki se
razlikuje le po tem, da moramo najprej izbrati stolpični način s pomočjo tipk
Ctrl+Shift+F8. Samo označevanje poteka popolnoma enako kot označevanje
vrstičnega besedila.
4.2 Označevanje besedila z miško
Verjetno
največja prednost, ki jo nudi miška, je ravno enostavnost pri označevanju
besedila. Miško lahko uporabljamo za označevanje besedila skupaj s tipkami
Shift, Ctrl ter skupaj s kombinacijo Ctrl+Shift+F8.
Označevanje s
klikom, dvojnim in trojnim klikom
Če pritisnemo
Shift in kliknemo z miško kjerkoli v besedilu, označimo celotno besedilo med
položajem kazalca in mestom, kamor smo kliknili. Če želimo označiti stavek,
pritisnemo Ctrl in kliknemo kjerkoli v stavku. Da označimo besedo, je potrebno
dvakrat klikniti kjerkoli v besedi. Trojni klik kjerkoli v odstavku označi
celoten odstavek naenkrat.
Vlečenje miške preko besedila
Miško premaknemo
na začetek besedila, ki ga želimo označiti, pritisnemo in držimo levo tipko ter
vlečemo preko besedila, ki ga želimo označiti. Označitev raste znak za znakom.
Pri
označevanju besede za besedo oz. stavka za stavkom označimo najprej besedo oz.
stavek, držimo pritisnjeno levo tipko miške in vlečemo preko besedila. Npr.:
pritisni Ctrl, pritisni levo tipko miške (izberemo stavek), tipke ne spusti in
vleci preko besedila (označitev se povečuje stavek za stavkom).
Označevanje besedila z miško v skrajnem levem stolpcu
Skrajni levi
stolpec vzdolž levega robu je namenjen hitrejšemu označevanju. Kadar se miška
nahaja v skrajnem levem stolpcu, njen pokazatelj dobi obliko puščice, ki kaže
desno navzgor. Za označitev vrstice je potrebno enkrat klikniti v skrajnem
levem stolpcu, za označitev celega odstavka dvakrat, za celotno besedilo pa
trikrat zaporedno. Celotno besedilo lahko označimo tudi tako, da pritisnemo
tipko Ctrl in kliknemo kjerkoli v skrajnem levem stolpcu.
Ko vlečemo
miško v skrajnem levem stolpcu, je označitev odvisna od prvotne označitve, npr.
če držimo po dvojnem kliku levo tipko miške pritisnjeno in vlečemo po skrajnem
levem stolpcu, označujemo odstavek za odstavkom.
Za brisanje
znakov imamo na razpolago dve tipki:
* DELETE, ki
briše znak za utripačem
* BACKSPACE
(puščica v levo), ki briše znak pred utripačem
Med delom z
Word-om včasih želimo premikati ali kopirati del besedila. To lahko naredimo s
pomočjo oglasne deske ali enostavneje s pomočjo miške. Miško uporabimo takrat,
kadar imamo v oglasni deski podatke, ki jih ne želimo izbrisati.
Premikanje oz.
kopiranje besedila preko oglasne deske (Clipboard) poteka v štirih korakih:
* najprej je
potrebno označiti blok, ki ga želimo premikati oz. kopirati,
* označeno
besedilo je potrebno zapisati na oglasno desko:
* za premikanje
besedila izberemo v meniju Uredi ukaz
Izreži,
* za kopiranje
besedila izberemo v meniju Uredi ukaz
Kopiraj,
* kazalec je
potrebno nastaviti na tisto mesto, kamor bomo besedilo premaknili oz.
skopirali,
* besedilo iz
oglasne deske je potrebno vstaviti na mesto kazalca: V meniju Uredi izberemo ukaz Prilepi.
Namesto ukazov
Izreži, Kopiraj, Prilepi lahko
uporabljamo tudi naslednje gumbe:
Besedilo
ostane na oglasni deski toliko časa, dokler nanjo ne zapišemo novega besedila,
ki nadomesti prejšnjega. Za premikanje oz. kopiranje besedila med različnimi
dokumenti se uporablja le način preko oglasne deske.
Premikanje z
miško poteka tako, da besedilo najprej označimo, nato pa kliknemo v označeno
besedilo, držimo tipko pritisnjeno, dokler se miškin pokazatelj ne spremeni.
Nato postavimo
kazalec na tisto mesto, kamor želimo besedilo premakniti in spustimo levo tipko
na miški. Kopiranje poteka podobno, le da, preden pritisnemo levo tipko miške,
pritisnemo in držimo pritisnjeno tipko Ctrl na tipkovnici. Na koncu obe tipki
izpustimo.
5.2 Iskanje določenega besedila
Word nam
omogoča, da neko iskano besedilo poišče sam, kar je posebej koristno v daljših
tekstih. To naredimo tako, da v meniju Urejanje
izberemo ukaz Najdi. Druga možnost pa
je samo kombinacija tipk CTRL + F, Pri čemer se nam na ekranu pojavi naslednje
polje:
V polje Najdi napišemo iskano besedo, besedno
zvezo ali samo del besede, ki jo iščemo.
V polju Išči določimo, ali naj išče po celem
dokumentu ali samo v smeri »Dol« »Gor«
od utripača.
Imamo pa še
možnost, da določimo ali naj razlikuje med velikimi in malimi črkami ali pa ne,
ali naj gleda samo cele besede ali ne in ali naj uporabi nadomestne vzorce ali
ne. To dosežemo tako, da za vsako polje, ki ga hočemo potrditi, kliknemo v
polje pred njim in tam se pojavi kljukica.
Imamo pa tudi
možnost iskanja različnih oblik in drugih elementov besedila.
5.3 Iskanje in zamenjava določenega besedila
Podobno, kot
lahko iščemo besede ali dele besed ali besednih zvez, jih lahko tudi
spreminjamo. To dosežemo tako, da v meniju Urejanje
izberemo ukaz Zamenjaj ali pa
uporabimo kombinacijo tipk CTRL + H. Tako dobimo na ekran naslednje polje:
Vse druge
funkcije so enake kot pri ukazu Najdi,
le da imamo še eno polje več, kamor vnesemo niz, ki naj zamenja najdeni niz.
Tukaj imamo možnost, da izberemo zamenjavo vsakega niza posebej, pri čemer nas
računalnik za vsak niz vpraša, če ga bomo zamenjali ali ne. Druga možnost pa je
ta da zamenjamo vse nize samodejno, pri čemer pa obstaja nekaj nevarnosti.
Lahko se nam zgodi, da je nek niz tudi del drugega niza. Če hočemo zamenjati
besedo ena z besedo dva moramo paziti, saj je to tudi del besede pena in nam bo
potem iz pene naredi pdva. Če hočemo zamenjati ime Samo v neko drugo ime,
moramo spet upoštevati, da je samo tudi beseda.
V že napisanem
tekstu pa lahko tudi spreminjamo velike in male črke. To dosežemo tako, da v
meniju Oblika izberemo ukaz Velike/male črke. Pri tem dobimo
naslednje okno:
Tu lahko
izbiramo med petimi možnostmi, ki jih vidimo na zgornjem polju. Posamezno
možnost izberemo tako, da kliknemo z
miško v polje pred izbrano možnostjo.
Pisavo lahko
spreminjamo direktno iz vrstice z ikonami, lahko pa tudi tako da izberemo v
meniju Oblika in ukaz Pisava. Tako dobimo naslednje polje na
ekran:
Tukaj lahko
nastavimo več možnosti, lahko pa tudi povemo, da naj bo naša izbira privzeta,
kar pomeni, da bo vedno, ko bomo začeli pisati, veljala takšna oblika in
velikost črk, kot smo jo izbrali.
Obliko in
izgled strani lahko spreminjamo z ukazom Priprava
strani v meniju Datoteka ali z
dvojnim klikom v navpično ravnilo v pogledu na stran Pogled /Postavitev strani. Odpre se pogovorno okno Nastavitev strani, ki vsebuje štiri
osnovne rubrike, v katerih lahko spreminjamo nastavitve strani:
* v rubriki Robovi nastavimo odmike besedila od
fizičnega roba lista,
* v rubriki Velikost lista opredelimo velikost lista
za tiskanje in usmerjenost lista,
* v rubriki Vir papirja nastavimo način vstavljanja
papirja v tiskalnik (odvisno od tiskalnika),
* v rubriki Postavitev določimo nastavitve glave in
noge, prehode odsekov, navpično poravnavo besedila in številčenje vrstic.
6.1 Nastavitev odmika besedila
Odmik besedila
od fizičnega roba papirja nastavimo v rubriki Robovi (zgornja slika).
Spreminjamo lahko:
* v okvirčku Zgoraj - odmik prve vrstice od zgornjega
roba papirja,
* v okvirčku Spodaj - odmik zadnje vrstice besedila
od spodnjega roba papirja,
* v okvirčku Levo - odmik za levi rob besedila,
* v okvirčku Desno- odmik za desni rob besedila od
fizičnega roba papirja,
* v okvirčku Za vezavo - dodamo poseben prostor za
vezavo na levem (notranjem) robu papirja.
V okvirju Od roba nastavimo odmik glave in noge od
fizičnega roba papirja, in sicer v okvirčku Glava odmik glave, v okvirčku Noga
odmik noge.
V okvirju Predogled je prikazan model naše strani,
ki se ob novih nastavitvah tekoče spreminja. Tako lahko približno ocenimo
spremembe na strani, ki smo jih vnesli z novimi nastavitvami.
V okvirčku Uporabi za določimo, kje naj veljajo
naše nove nastavitve. Izbiramo lahko med Cel
dokument, ki spremeni nastavitve strani v celem dokumentu, in Od te točke naprej, ki spremeni
nastavitve od mesta, kjer se nahaja kazalec naprej.
Ponavadi
tiskamo dokumente tako, da je vsaka stran natisnjena na svojem listu. Če želimo
tiskati na obe strani papirja, vklopimo nastavitev Zrcalni robovi. S tem dobimo notranji (Znotraj) in zunanji (Zunaj)
rob besedila. Spremembo vidimo tudi na našem modelu v okvirju Predogled, kjer
sta prikazani sosednji (zrcalni) strani.
Nastavitve
potrdimo s klikom na ukazni gumb V redu.
Če želimo, da bodo imeli vsi dokumenti, ki jih odpremo z ukazom Datoteka/Nov(a)
s predlogom Normal nastavitve, kot
smo jih določili v oknu Nastavitve strani, kliknemo na ukazni gumb Privzeto.
6.2 Nastavitev velikosti papirja in usmerjenost za tiskanje
Velikost in
usmerjenost za tiskanje nastavimo v rubriki Velikost
lista. V okvirčku Velikost lista se nahaja seznam standardnih velikosti
papirja. Dolžina seznama je odvisna tudi od tiskalnika, saj lahko imamo
tiskalnik, ki tiska na papir različnih velikosti (A4, A3...). Natančne mere
papirja lahko vpišemo v okvirčka Širina in Višina.
V okvirju Usmerjenost nastavimo usmerjenost za
tiskanje vsebine dokumenta na papir. Izbiramo lahko med Pokončno in Ležeče.
Seveda to ne pomeni, da se s tem spremeni način vstavljanja papirja v
tiskalnik.
V tej rubriki
nastavimo način vstavljanja papirja v tiskalnik, v okvirčku Prva stran za prvo stran in v okvirčku Ostale strani za ostale strani. Izbira
je odvisna predvsem od instaliranega tiskalnika.
V okvirčku Začetek odseka določimo, kje v dokumentu
naj se začne nov odsek. Izbiramo lahko med Zvezno (nov odsek se nadaljuje brez
preloma strani), Nov stolpec (nov odsek se začne z novim stolpcem), Nova stran
(nov odsek se začne na novi strani), Soda stran (nova sekcija se začne na prvi
parni strani) in Liha stran (nova sekcija se začne na prvi neparni strani).
Kadar želimo
imeti različno glavo in nogo na parnih in neparnih straneh, vklopimo nastavitev
Drugače za lihe/sode v okvirju Glava
in noge. Če pa želimo imeti drugačno glavo in nogo samo na prvi strani, vklopimo
nastavitev Drugače za prvo stran v
istem okvirju. V okvirčku Poravnava po
višini izberemo tip navpične poravnave besedila na strani. Izbiramo lahko med naslednjimi možnostmi:
* Na vrh nam poravna prvo vrstico besedila z zgornjim robom
besedila,
* Na sredino nam poravna besedilo točno na
sredino med zgornjim in spodnjim robom besedila,
* Na vrh in dno nam enakomerno poveča
razmike med odstavki, dokler ni prva vrstica besedila poravnana z zgornjim
robom besedila in spodnja vrstica s spodnjim robom na strani.
Nastavitve
vplivajo predvsem na izgled natiskanega dokumenta, zato so v veliki meri
odvisne od instaliranega tiskalnika oziroma njegovega gonilnika. Pravo
razporeditev vsebine na strani (takšna, kot se bo natisnila) vidimo v
predogledu tiskanja, ki ga poženemo z ukazom Predogled tiskanja v meniju Datoteka.
Postavitev strani bo v predogledu takšna, kot jo podpira trenutno instalirani
gonilnik za tiskalnik.
Običajno je
končni cilj našega pisanja ta, da to, kar smo napisali, spravimo tudi na papir.
To lahko dosežemo s klikom miške na ikono . V tem
primeru nam izpiše na trenutno privzeti tiskalnik, z vsemi trenutnimi
nastavitvami. V večini primerov je to dovolj, včasih pa moramo nekatere
nastavitve spremeniti. V tem primeru moramo izbrati v meniju Datoteka ukaz Natisni ali pa pritisniti CRTL + P. Pri tem se na ekranu pojavi
naslednje okno:
V prvem
okvirju lahko izbiramo tiskalnik, na katerega bomo tiskali. To je pomembno
predvsem takrat, ko imamo nameščenih več različnih gonilnikov za tiskalnike.
Takrat moramo izbrati tistega, ki podpira naš trenutno priključen tiskalnik.
To naredimo
tako, da kliknemo na puščico, ki se nahaja v vrstici, kjer piše Ime in potem izberemo med možnostmi, ki
jih ponudi računalnik. Če pravega gonilnika ni, ga moramo namestiti.
Z gumbom Lastnosti dobimo okno za nastavitev
lastnosti tiskalnika, ki pa se za vsak tiskalnik razlikujejo. V večini primerov
jih niti ni treba spreminjati.
Imamo pa tudi
možnost, da ne tiskamo na tiskalnik, ampak v datoteko, ki jo lahko pozneje natisnemo, ne da bi pognali
Word.
V okvirju Obseg strani izbiramo strani, ki jih
bomo natisnili. Prednastavljeno je Vse,
kar pomeni, da natisnemo vse strani. Druga možnost je Trenutna stran, ki nam natisne le tisto stran, kjer se trenutno
nahaja utripač, oz. tiste strani, ki so označene.
Tretja možnost
pa je Strani, pri čemer izpiše le
tiste strani, ki jih naštejemo. Ko naštevamo strani, moramo vmes postavljati
vejice, lahko pa tudi povemo, od katere
do katere strani naj izpiše. Če hočemo izpisati od strani 12 do strani
18, to zapišemo takole: 12-18.
V okvirju Kopije pa izberemo, kolikokrat naj nam
izpiše dokument. Če je pred Zbiranje
kopij kljukica, potem nam izpisuje tako, da izpiše vse strani dokumenta
skupaj, potem spet vse strani drugič itd. Če pa kljukice ni, nam najprej izpiše prvo stran tolikokrat,
kot smo želeli, potem drugo itd.
V izbiri Natisni - kaj lahko izbiramo, da nam
natisne tudi kaj drugega kot pa samo dokument.
V izbiri Natisni pa lahko izbiramo, katere strani
naj nam izpiše. Lahko izpiše vse strani, lahko pa samo lihe ali samo sode. Sode
in lihe strani izbiramo predvsem takrat, ko hočemo izpisovati dvostransko.
Potem izpišemo najprej lihe strani, damo papir spet v tiskalnik obrnjeno in
nato izpišemo sode strani.
Z gumbom
Možnosti lahko popravimo še dodatne možnosti izpisa. Teh nastavitev pa običajno
tudi ni treba spreminjati.
Tabulatorji so
ravne navpične črte, ki jih lahko postavimo kjer koli in z njimi lahko
poravnamo del besedila na to črto. Poznamo leve tabulatorje, ki nam poravnajo
tekst z leve strani, desne, ki poravnajo tekst z desne strani, sredinske,
ki poravnajo tekst sredinsko in
decimalne, ki nam poravnajo tekst na decimalno vejico.
Tabulatorje
določimo tako, da najprej izberemo vrsto tabulatorja. To naredimo tako, da na
levi strani vrstice z ravnilom s kliki miške spremenimo vrsto tabulatorja. Z
vsakim klikom spremenimo vrsto tabulatorja. Po vrsti si sledijo takole:
levi
sredinski
desni
decimalni
Primeri
tabulatorjev:
levi sredinski desni decimalni
100.34 100.34 100.34 100,34
11.2 11.2 11.2 11,2
23456 23456 23456 23456
S klikom miške
na ravnilu določimo mesto tabulatorja.
Do tabulatorja
pridemo med pisanje s pritiskom na tipko TAB.
Mesto in vrsto
tabulatorja lahko spremenimo tudi pozneje. To naredimo tako, da najprej
označimo del teksta, kjer hočemo spremeniti tabulatorje, nato dvakrat na hitro
kliknemo z desnim miškinim gumbom na
vodoravnem ravnilu ali pa tako, da v meniju Oblika izberemo ukaz Tabulatorji.
Pojavi se naslednje okno:
Nato lahko
izberemo oz. popravimo Tabulatorska mesta.
V okvirju Poravnava pa za vsak
tabulator posebej izberemo vrsto poravnave. V okvirju Vodilna črta nastavimo črto, če jo želimo imeti pred
tabulatorjem (običajno je nimamo). V Privzeta
tab. mesta pa vpišemo, kje naj so
tabulatorji, če jih posebej ne nastavljamo.
8.2 Številčenje in označevanje seznamov
Ko naštevamo
kakšne podatke in bi radi, da bi jih po vrsti oštevilčili, uporabimo
številčenje. To dosežemo s klikom na ikono . V tem
primeru nam Word sam številči sezname in če vmes kakšnega vrinemo, nam
samodejno popravi številke.
Če pa nočemo
številčiti, ampak želimo dati samo nek znak, to naredimo s klikom na ikono . Sedaj bo
uporabil znak, ki je privzet.
Številčenje in
označevanje pa lahko spremenimo tako, da izberemo v meniju Oblika ukaz
Označevanje in številčenje. V tem primeru lahko izberemo poljuben znak za
označevanje oz. različne vrste številčenj.
Včasih hočemo
del teksta obrobiti, ali pa ga osenčiti. V ta namen moramo imet na ekranu
vrstico z obrobami. Če je nimamo, jo dobimo s klikom na ikono . Tekst,
ki ga hočemo obrobiti, najprej označimo, potem pa kliknemo na ikono z željeno
obrobo.
V okvirju
izberemo črto s kakršno bomo obrobljali. Ikone po vrsti pomenijo:
*
črta nad tekstom
*
črta pod tekstom
*
črta v levi strani teksta
*
črta v desni strani teksta
*
notranje črte tabele
*
okvir okrog teksta oz. zunanje črte tabele
*
brisanje vseh črt okrog teksta oz. tabele
Dodatne oblike
pa lahko spreminjamo v meniju Oblika
z ukazom Obrobe in senčenje.
Če hočemo del
teksta osenčiti, to dosežemo z izbiro procenta senčenja v polju . Tudi tu
lahko dobimo dodatne nastavitve v meniju Oblika
z ukazom Obrobe in senčenje. Lahko
nastavljamo tudi različne barve senčenja, ki pa pridejo do praktične veljave
samo takrat, če imamo barvni tiskalnik.
Zelo pogosto
uporabljana funkcija je tudi številčenje strani. Številčenje dobimo z ukazom Številčenje iz menija Vstavljanje.
V polju Položaj izbiramo, kje naj se nahaja
številčenje (na vrhu ali na dnu strani). V polju Poravnava pa izbiramo, na kateri strani naj bo številčenje. Lahko
je na levi ali desni, na sredini, lahko pa na zunanji ali notranji strani.
Notranja ali zunanja stran se uporabljata takrat, ko izpisujemo dvostransko.
Spodaj lahko še izberemo, če naj na prvi strani izpiše številko ali ne. Z
gumbom Oblika pa lahko nastavimo
obliko številk.
Pri obliki
lahko še povemo, ali naj številčenje vsebuje tudi številko poglavja in pa s
katero številko naj začnemo številčiti. To je za primer, ko ne bomo začeli s
prvo stranjo.
Glava in noga besedila sta vrstici, ki se pojavita na vsaki strani
na vrhu in dnu strani. D njiju pridemo tako, da izberemo v meniju Pogled/Glava
in noga. Ko pa imamo že enkrat narejeno nekaj v glavi ali nogi ali pa imamo
samo vstavljene številke strani potem lahko pridemo do njiju tudi tako da
dvakrat kliknemo nanju. V glavo in nogo lahko damo poljubno besedilo ali pa
tudi polje. Na ekranu se potem vidi to kar je v glavi in nogi malo bolj svetlo,
na papirju pa se ta pisava ne razlikuje od ostalega teksta.
V orodni vrstici glave in
noge so naslednji gumbi:
S tem gumbo lahko izberemo nekaj že
pripravljenih besedil
vstavimo
številko strani
vstavimo
število strani v dokumentu
oblikujemo
številko strani
vstavimo
datum
vstavimo
čas
priprava
strani
skrijemo
tekst izven glave in noge
Končamo
urejanje glave in noge
Vmes
so še štirje gumbi za premikanje med glavami nogami, kar pa lahko naredimo tudi
z smerniškimi tipkami.
Treba pa je opozoriti, da so
vse stvari, ki jih takole vstavimo v glavo in nogo v bistvu polja in se
spreminjajo. Pri datumu se vedno izpiše datum kdaj je bilo besedilo izpisovano
na tiskalnik in datum kdaj je bilo pisano.
Tekst ali del
teksta lahko pišemo tudi v stolpcih. Če hočemo imeti v stolpcih samo del
teksta, ga moramo najprej označiti. Nato določimo stolpce s klikom na gumb in potem z vlečenjem miške določimo število
stolpcev. V tem primeru dobimo enako široke stolpce z enakimi razmiki. Lahko pa
nastavimo tudi drugače, vendar moramo takrat namesto klika na gumb izbrati
stolpce z ukazom Stolpci v meniju Oblika.
V polju Pripravljeni lahko izberemo eno od petih
že pripravljenih oblik. Če pa nam te oblike ne ustrezajo, lahko v polju Število stolpcev določimo število
stolpcev. V polju Širina in razmik pa
lahko določimo širino polja in razmik med njimi za vsak stolpec posebej. V
polju Ločilna črta lahko povemo, če
hočemo imeti med stolpci tudi navpično črto. V polju Uporabi za pa povemo, ali naj velja ta nastavitev za cel dokument
ali pa samo za označeno besedilo. Če hočemo končati stolpec pred koncem strani
in začeti nov stolpec, moramo izbrati polje Začni
nov stolpec.
V tekst lahko
vstavimo tudi znake, ki jih ni na tipkovnici. To dosežemo tako, da v meniju Vstavljanje izberemo ukaz Simbol.
Tu lahko
izberemo poljuben znak tako, da dvakrat hitro kliknemo nanj ali pa kliknemo
enkrat in potem gumb Vstavi. V polju Pisava
lahko izbiramo različne pisave.
Tabele so
element, ki ga pogosto rabimo, in sicer predvsem za pisanje raznih urnikov,
razpredelnic ipd. Dobimo jih lahko tako, da kliknemo na gumb in potem z vlečenjem miške določimo velikost
tabele. Druga možnost pa je ukaz Vstavi
tabelo v meniju Tabela.
Tukaj izberemo
število stolpcev in vrstic. V polju
Širina stolpca pa lahko izberemo širino stolpca, ali pa pustimo Samod., pri čemer word sam razdeli
širino lista na enako široke stolpce.
Tabelo lahko
uporabljamo samo za to, da imamo tekst urejen v stolpcih. Takrat se mrežne črte
pri izpisu ne vidijo. Na ekranu pa se vidijo če imamo v meniju Tabela pred ukazom Mrežne črte kljukico. Če te kljukice ni, se tudi na ekranu ne
vidijo. Kljukico zbrišemo, ali pa jo dobimo nazaj z enojnim klikom miške na ta
ukaz.
Če hočemo, da
se bodo črte videle tudi na izpisu, moramo tabelo označiti in potem uporabiti
obrobe (lahko pa tudi senčenje ali barvanje).
Vsi ukazi za
delo s tabelami so zbrani v meniju Tabela,
le da niso vedno enaki, saj se razlikujejo glede na to, kje se trenutno nahaja
utripač oz. katere dele tabele imamo trenutno označene.
Tako je prvi
ukaz Vstavi tabelo, če se utripač ne
nahaja v tabeli. Takrat je tudi večina ostalih ukazov skrita. Če je utripač v
tabeli, je na tem mestu ukaz Vstavi
celice, če pa imamo označen stolpec, je ukaz Vstavi stolpec. Drugi ukaz je Zbriši
celice oz. Zbriši stolpec. Teh
ukazov verjetno ni treba razlagati. Naslednji ukaz je Spoji celice, ki nam združi dve ali več označenih celic. To velja
samo za vodoravno združevanje celic, saj navpično ne moremo združiti dveh
celic. Ukaz Razdeli celice pa nam
označene celice razdeli na več celic.
Ukaze Izberi stolpec, Izberi vrstico in Izberi
tabelo pa lahko izvedemo tudi z miško.
Z ukazom Samooblikovanje tabele lahko izberemo
eno od že pripravljenih oblik tabele.
Z ukazom Višina in širina celice nastavimo višino
in širino izbranih polj tabele. Z Naslovi
določimo polja v tabeli, ki naj bodo naslovi. Naslednji ukaz pa spet nastopa v dveh
oblikah. Ta ukaz nam besedilo pretvori v tabelo ali pa tabelo v besedilo,
odvisno pač od tega, v kakšni obliki je trenutno označeni del teksta.
Ukaz Razvrsti nam uredi polja tabel po
abecedi ali datumu ali po vrednosti številk. Z ukazom Formula pa lahko opravimo razne matematične funkcije nad polji
tabele. Ukaz Razdeli tabelo nam
tabelo razdeli na dva dela, ukaz Mrežne
črte pa smo spoznali že prej.
Obrobe
lahko dobimo z uporabo gumbov ali pa preko menija Oblika/Obrobe in senčenja. Potem dobimo naslednje pogovorno okno:
Ukazno
okno sestavljajo trije jezički in sicer Obrobe, Obrobe strani in Senčenje. Pri
obrobah izbiramo obrobo označenega oz. izbranega dela besedila, pri obrobah
strani pa obrobo cele strani.
Izbiramo
lahko vrsto okvirja, obliko, barvo in debelino okvirja. Prav tako lahko
uporabimo samo del okvirja.
Pri
senčenja pa lahko izbiramo med intenziteto senčenja in pa barvo senčenja.
Deljenje
besed zmanjša število presledkov pri obojestranski poravnavi. To je predvsem
pomembno pri pisanju v stolpcih ali takrat, ko je pisava velika in pride zelo
malo besed v eno vrstico.
Besede
lahko delimo ročno, kjer lahko vstavimo znak – (minus), ki se vedno vidi, na
koncu vrstice pa nam omogoča deljenje besed. Druga možnost je znak CTRL +
minus, ki nam omogoča deljenje besede, vendar se ta znak vidi samo če je beseda
res deljena, če pa ni deljena, potem se ta znak pri izpisu ne vidi.
Druga
možnost pa je avtomatsko deljenje besed, ki ga dosežemo preko menija Orodja/Jezik/Deljenje besed.
Tukaj
lahko vklopimo ali izklopimo avtomatsko deljenje besed in nastavimo širino pasu
v katerem se naj odvija deljenje besed.
Preko
menija Orodja/Jezik/Nastavi jezik pa
si izberemo jezik v katerem pišemo, da lahko potem Word deli besede in opravlja
črkovanje za izbrani jezik.
Besedilo
lahko po vrsticah, odstavkih ali pa znotraj tabel razvrstimo po abecedi ali
kakšnem drugem vrstnem redu. To dosežemo preko menija Tabela/Razvrsti.
Tukaj
si lahko izberemo način razvrščaja. Pod možnost imamo še nekaj izbir.
Enačbo zapišete s pomočjo simbolov iz orodne
vrstice Enačba ter vnesenih spremenljivk in števil. V gornji vrstici orodne
vrstice Enačba boste našli nad 150 matematičnih simbolov, v spodnji pa vrsto
predlog in osnutkov s simboli, kot so na primer ulomki, integrali ali vsote.
Do
enačb pridemo preko menija Vstavljanje/predmet
in potem izberemo Microsoft enačbe.
Ko pišemo enačbo lahko uporabljamo običajne
znake s tipkovnice in pa posebne znake z orodne vrstice Enačba. Premikamo pa se
po enačbi s smerniškimi tipkami.
Vsako
polje vsebuje več simbolov, ki jih dobimo tako, da kliknemo na polje, potem pa
z miško izberemo simbol.
To je primer vstavljanj potenc in indeksov.
Izven
enačb pa lahko vstavljamo posebne simbole preko menija Vstavi/Simbol.
Sliko vstavimo
v z ukazom Slika v meniju Vstavljanje. Pri tem izberemo sliko, ki
mora biti zapisana v takem grafičnem formatu, ki ga Word pozna. Ko smo sliko
vstavili v tekst, ji lahko spreminjamo velikost ali jo obrežemo z miško.
V Word pa
lahko vstavimo tudi poljuben element, ki smo ga z nekim drugim programom
vstavili v odložišče. To dosežemo s kombinacijo tipk CTRL + V ali pa z ukazom Prilepi v meniju Urejanje.