Python
Funkcije
Zelo pogosto imamo skupino stavkov, ki jo večkrat
potrebujemo v našem programu. teľave z večkratnim pisanjem enih
in
istih vrstic reši Python tako, da taki skupini oziroma bloku
stavkov
damo ime in se kasneje na to ime sklicujemo. Temu pravimo, da smo
naredili funkcijo in na ta
način razširili slovar Pythona. S tem lahko pišemo tudi
bolj obseľne
programe.
Poskusimo sestaviti naslednji program:
def kvadrat(x): rezultat = x * x return rezultat print "Ta program racuna kvadrate stevil." stevilo = 1 while stevilo != 0: print "Vnesi stevilo (ali vnesi 0 za koncanje):" stevilo = input() novoStevilo = kvadrat(stevilo) print stevilo, "na kvadrat je", novoStevilo print "Hvala za sodelovanje"
|
Prva vrstica
Pove Pythonu, da definiramo
novo funkcijo z imenom kvadrat in da bo ta funkcija imela en argument z
imenom x. Argumenti so začasne spremenljivke, ki jih funkcija uporablja
zato, da zapiše splošen postopek na podatkih.
Funkcijo uporabimo
tako, da pokličemo njeno
ime, kateremu sledita oklepaj in zaklepaj.. Med oklepajema
pišemo
argumente. Če tako zapišemo
bi Python spremenljivko x
nastavil na vrednost 9 in izvedel stavke, ki tvorijo funkcijo kvadrat. To je podobno
zamenjavi. V našem primeru bi Python izvedel
rezultat = x * x # tvori spremenljivko z imenom rezultat result and give it # in ji dodeli vrednost x * x, oziroma v nasem primeru 9 * 9
|
kar bi dodelilo spremenljivki rezultat vrednost 81. Sledi
kar pove Pythonu, da naj
izstopi iz funkcije, nadaljuje tam, kjer smo jo poklicali, in vstavi
vrednost rezultat na tem
mestu funkcijskega klica.
Če smo torej rekli
bi bilo to po izvedbi klicane funkcije isto kot