Razlika med strojno in programsko opremo računalnika

Kaj se bomo v tem poglavju naučili

Naučili se bomo razlikovati med strojno in programsko opremo. Večji poudarek bo na programski opremi, za katero bo podano, kako jo lahko delimo glede na njeno funkcijo. Nekaj besed bo posvečeno lastništvu programske opreme.

 

Pomen strojne in programske opreme

V informatiki ima računalnik osrednjo vlogo. Iz okolja sprejema podatke, jih shranjuje, obdela in v primerni obliki posreduje nazaj uporabniku. Oblika in vsebina podatkov sta lahko različni, tako najdemo računalnik kot pripomoček na skoraj vseh področjih človekovega delovanja.

Z računalnikom lahko izvajamo različne naloge. Skupek navodil in postopkov, kako naj to počne, imenujemo programska oprema računalnika. Za izvajanje programov mora računalnik dobiti podatke, ki jih shrani in obdela, nato pa prikaže. Zato pa poskrbi strojna oprema računalnika. Brez programske opreme sta računalnik oziroma njegova strojna oprema mrtva. Brez strojne opreme pa programi ne morejo delovati.

Računalnik je torej sestavljen iz strojne opreme (Hardware) in programske opreme (Software).

Strojna oprema računalnika - Hardware (HW)

Spomnimo se, da je računalnik sestavljen iz naslednjih enot:

  • Vhodne enote – berejo podatke
  • Centralna procesna enota (CPE) – obdela podatke
  • Pomnilne enote shranijo podatke
  • Izhodne enote prikažejo ali izpišejo podatke

Strojna oprema (Hardware)  naslavlja fizične komponente računalnika. Sem spadajo tudi tipkovnice, miška, zaslon. Najbolj pomembna komponenta strojne opreme je matična plošča (običajno tiskano vezje). Večine strojne opreme ne vidimo, ker je skrita v ohišje.

 

Gledano neodvisno so naloge komponent strojne opreme zelo enostavne. Programska oprema pa vsebuje algoritme, ki omogočajo računalniku izvajanje bolj kompleksnih nalog.


Programska oprema - Software (SW)

Programsko opremo poznamo kot programe ali aplikacije. Sestavljajo jo ukazi, ki povedo aparaturni opremi, kako naj opravlja naloge. Take programe so razvijalci pripravili za določeno platformo (operacijski sistem in procesor). Tako bi program, ki so ga napisali za operacijski sistem Windows, tekel le na sistemih, skladnih s tem operacijskim sistemom in običajno ne bi tekel na napravi s sistemom Linux ali Android.

Programska oprema lahko izvaja različne naloge (na isti aparaturni opremi) v razliko od aparaturne opreme, ki opravlja le naloge, za katere je bila načrtovana.

Programsko opremo na splošnem delimo v  dva glavna razreda:

  • Sistemska programska oprema: Omogoča osnovno življenje računalniku. Ta oprema vključuje: operacijski sistem, gonilnike naprav (device drivers), diagnostična orodja in še kaj. Sistemska programska oiprema je skoraj vedno že vnaprej nameščena na računalniku.
  • Aplikacijska programska oprema: Omogoča uporabnikom izvajanje ene ali več nalog. Vključuje urejevalnike besedil, spletne brkljalnike in programe za večino nalog, ki bi jih želeli izvajati. Nekateri aplikacijski programi so na večini računalnikov že vnaprej nameščeni (ne pa vsi)

Slika kaže lokacijo sistemske in aplikacijske programske opreme v računalniku:

Programsko opremo v splošnem razvijamo (zapišemo) v višjih programskih jezikih, ki jih ljudje lahko beremo. Ti visokonivojski ukazi so nato pretvorjeni v ukaze v "strojnem jeziku", ki je predstavljen v dvojiškem sistemu in jih zato  aparaturna oprema lahko izvaja. Ko nameščamo programe, so ti večinoma že pretvorjeni v strojni jezik.

Kot posebno obliko programske opreme omenimo še "firmware" (slovenjeno kot strojna programska oprema). To so zelo specifični nizkonivojski programi, ki omogočajo aparaturni opremi izvajanje njenih nalog. So relativno permamnentni in jih je težko zamenjati. Z vidika programske opreme jih obravnavamo kot del aparaturne opreme.


Lastništvo programske opreme

Programsko opremo običajno kupimo, ker je precej zapleteno, da bi jo izdelovali sami. Vendar pa z nakupom programske opreme ne postanemo njeni lastniki, pač pa si pridobimo samo licenco (dovoljenje) za njeno uporabo.

Glede na to ločimo: