Za varovane osebne podatke štejejo tisti podatki o fizični osebi (delavcih, družinskih članih, študentih, zasebnikih, porokih, dobaviteljih – fizičnih osebah, itd.), ki kažejo na lastnosti, stanja ali razmerja posameznika, ne glede na obliko, v kateri so izraženi. Za osebne podatke štejejo zlasti :

• identifikacijski podatki o posamezniku,
• podatki, ki se nanašajo na pripadnost narodu,
• podatki, ki se nanašajo na družinska razmerja,
• podatki, ki se nanašajo na stanovanjske in bivalne pogoje posameznika,
• podatki o zaposlitvi,
• podatki o socialnem in ekonomskem stanju posameznika,
• podatki o izobrazbi in pridobljenih znanjih,
• podatki o zdravstvenem stanju  posameznika.

Poslovni podatki so tisti podatki, ki jih podjetje oziroma organizacija potrebuje, da lahko opravlja svojo dejavnost.  Poznamo različne tipe poslovnih podatkov in sicer: operativni, informacijski, podrobni, povzeti, izvedeni, samo za branje.

Upravljalski informacijski sistemi so sicer večinoma usmerjeni v dobro strukturirane podatke, vendar se v informacijskih sistemih hitro povečuje pomen manj strukturiranih podatkov, ki jih ob podpori strukturiranih vključujemo v podatkovna skladišča. Primeri nestrukturiranih podatkov so zvočni in video zapisi, slike, časopisni članki, novice na radiu in televiziji ipd.

Varovanje osebnih in poslovnih podatkov zajema pravne, organizacijske in ustrezno logistično-tehnične postopke in ukrepe, s katerimi se:

• varujejo prostori, aparature in sistemska programska oprema;
• varuje aplikativna programska oprema, s katero se obdelujejo osebni podatki;
• zagotavlja varnost posredovanja in prenosa osebnih in poslovnih podatkov;
• onemogoča nepooblaščenim osebam dostop do naprav, na katerih se obdelujejo osebni  in poslovni podatki, in do njihovih zbirk;
• omogoča naknadno ugotavljanje, kdaj so bili posamezni podatki vpisani in uporabljeni v zbirki podatkov in kdo je to storil - za obdobje, za katero se posamezni podatki shranjujejo

Zelo pomembna je tudi fizična zaščita, saj mnogokrat postavimo računalnik na nepravo mesto. Ne smemo pozabiti na vzdrževanje predpisane temperature in neprekinjeno napajanje. Neposredno na varnostno občutljivih računalnikih naj delajo le zaupni uporabniki, saj so možni triki z ugasnitvijo postaje in njenim ponovnim nestandardnim dvigom.

Pripravljeni moramo biti tudi na najslabše, zato moramo imeti varnostne kopije.

Podatke varnostno kopiramo (shranjujemo) po možnosti na dodatne, zunanje pomnilniške medije (optični diski, zunanji diski, shranjevanje v oblak in podobno). Kopije posebno kritičnih podatkov niti ne hranimo na isti lokaciji.

Kopiranje lahko avtomatiziramo. Tedensko ali mesečno naredimo vsaj enkrat kopijo celotnega sistema, če imamo dovolj prostora. Dnevne kopije lahko obsegajo le sveže spremenjene datoteke.

Z razvojem na internetu se je spremenilo, kako podjetja, gospodarstva, trgi in celo vlade delujejo. Prav tako se je spremenilo, kako posamezniki objavljajo svoje stvari. Zato se pojavilo opazno povečanje vseh podatkov, ki so dostopni bolj kot kdajkoli prej. Večina podatkov je bila v včasih shranjena na papirju, filmu ali drugih analognih medijih, le ena četrtina vseh svetovnih shranjenih podatkov je bila digitalna. Toda z eksponentnim povečanjem podatkov  ročno shranjevanje  le-teh ni več zanimivo. In tu se pojavi pojem masovnih podatkov (big data).Smiselno si je to problematiko ogledati v posebnem poglavju.

S stališča varovanja podatkov se moramo zavedati, da to, kar je na Internetu, lahko vidi (in analizira) tudi kdo drug.