Točkovni ali bitni opis slike pomeni, da vsak piksel določene slike posebej opišemo, neodvisno od drugih pikslov z določenim številom bitov. Glede na to, koliko bitni zapis izberemo, toliko različnih barv lahko definiramo za posamezni piksel. Večje kot imamo število pikslov na palec (ločljivost) bolj natančno sliko lahko prikažemo. Na ta način deluje kar nekaj risarskih programov (Slikar, Adobe, PhotoShop. idr...). Največja slabost tega zapisa pa je, da se s spreminjanjem dimenzije slike slabša njena ločljivost. Piksli so neodvisni drug od drugega, ko jih večamo, se njihovo število ne povečuje, povečujemo samo velikost piksla, s tem pa povzročamo, da je slika čedalje bolj slabše kakovosti. |
Pri predmetnem opisu je slika opisana kot skupek geometrijskih likov, od katerih je vsak v pomnilniku opisan z matematično enačbo. Zaslon v tem primeru predstavlja koordinatni sistem, vsaka točka na njem pa je določena z dvema koordinatama in barvo, debelino, končno in začetno smerjo in točko. V pomnilniku računalnika predmetni zapis porabi manj prostora, vendar mora pri vsaki spremembi dimenzije slike program vse točke ponovno preračunati. Novejši mikroprocesorji so tej nalogi zlahka kos. Zmogljivejši programi, kot so Corel Draw, Draw Perfect Adobe Ilustrator... uporabljajo predmetni opis grafike, ali pa kombinacijo obeh zapisov. |
Vsi vektorski zapisi slik podpirajo določene vrste gradnikov (primitivnih predmetov, primitivov). Ti so:
Večina vektorskih firmatov podpira še:
Na levi strani vidimo sliko vetrnice v točkovni in vektorski obliki. Sliki sta na videz enaki. Pri tem je točkovna slika velika 3.2 kB, vektorski zapis pa le 1.7kB. Če pa eno ali drugo sliko na primer 4 krat povečamo, je razlika v kvaliteti očitna. |
Na spodnjih slikah vidimo 4 krat povečano sliko vetrnice v točkovni in vektorski obliki.