Spoznali bomo razliko med urejevalniki in oblikovalniki besedil. Spoznali bomo tudi značilnosti bolj naprednih in področno usmerjenih urejevalnikov besedil.
Oblikovalniki besedil, kot sta na primer MS Word ali Open Office , obstaja pa še vrsta drugih, so namenjeni oblikovanju besedil z različnimi fonti, z možnostjo vključevanja slikovnih in drugih objektov. Tipičen namen uporabe oblikovalnikov je pisanje dokumentov, pa tudi bolj obsežnih gradiv, kot so publikacije.
Urejevalniki besedil so bolj preprosti in namenjeni pisanju in popravljanju tekstovnih datotek, v katerih so edini elementi alfanumerični znaki, njihova oblika ali še kakšna druga vsebina pa ne.
V računalništvu srečamo vrsto tekstovnih datotek, ki imajo različen namen uporabe. Lahko so to tekstovne datoteke s tipičnim podaljškom *.txt. Enako obliko, vendar bolj usmerjen pomen imajo datoteke z izvornimi programi v določenih programskih jezikih. Običajno jih spoznamo po podaljških, kot so *.java (javanski programi), *.pas (pascal in Delphi) *.py (python) itd.
Ne nazadnje so po obliki navadne tekstovne datoteke programi v različnih skriptnih jezikih, pa tudi hipertekstne (HTML, HTM) datoteke.
Vse take datoteke lahko tvorimo ali spreminjamo z urejevalniki besedil. Danes tipično uporabljamo v ta namen grafično usmerjene urejevalnike, torej urejevalnike, kjer vidimo besedilo v oknu, v njem pa z miško ali tipkovnico premikamo kurzor in tako določamo položaj, kjer bomo besedilo spreminjali. Med najbolj poznanimi je takoimenovana beležnica (notepad), spoznali pa bomo tudi bolj specializirane.
Tipičen urejevalnik besedil: beležnica (Notepad)
Možnosti, ki jih morajo imeti vsi urejevalniki besedil, so tvorba novega besedila, pomnenje besedila v datoteko, branje že pomnjenega besedila. Poleg tega imamo še možnost izbire dela besedila, njegovega brisanja, prepisovanja ipd. Običajno imamo tudi možnost izpisa besedila na tiskalnik.
Kot primer boljšega urejevalnika besedil si oglejmo "Notepad++". To je prosto dostopen odprtokodni urejevalnik in obstaja tudi njegov prevod v slovenščino.
Posebnost tega (in podobnih urejevalnikov) je „barvanje” ključnih besed in drugih razpoznavnih elementov besedila (kot so na primer komentarji v programih) glede na pomen (tip) vsebine. Tako postane urejanje, na primer izvorne kode programov, precej bolj pregledno.
Primer urejevalnika besedil, ki glede na vsebino barva ključne besede. Iz menuja, v katerem izberemo jezik, je razvidno, da je ta urejevalnik uporaben tudi za urejanje HTML in XML dokumentov in še drugih zanimivih datotek.
Spodnja primera kažeta uporabo tega urejevalnika pri pisanju programov v jeziku Java oziroma v jeziku Python.
Primer urejevalnika in urejanje programa v Javi
Primer urejevalnika in urejanje programa v Pythonu
Pri takih urejevalnikih pridejo prav tudi take možnosti, kot je številčenje vrstic ob strani, kar lajša iskanje napak ipd.
Pri urejanju besedil je še pomembno, v kakšnem formatu naj bodo te zapisane. Problem so seveda slovenski šumniki. Obstaja več formatov (ANSI, Unicode, UTF8). Boljši urejevalniki, tudi popularna beležnica, omogočajo izbiro ustreznega formata.
Beležnica: Izbira formata tekstovne datoteke
Če pišemo programe v Javi in želimo v pogovornih oknih imeti šumnike, normalno uporabimo format Unicode, kot ga prikazuje spodnja tabela.
Znak | Č | č | Š | š | Ž | ž |
Java | \u010C | \u010D | \u0160 | \u0161 | \u017D | \u017E |
Pisanje teh kod namesto šumnikov lahko naredi besedilo nepregledno, kot
to prikazuje spodnja slika:
Vnos kod, ekvivalentnih slovenskim šumnikom
K sreči se s temi težavami ne srečujemo pri pisanju popularnih HTML
datotek. Pisanje HTML dokumentov, vsaj tistih najbolj enostavnih, je stvar
računalniške pismenosti posameznika.
V tem primeru zadošča, da v primernem urejevalniku izberemo pravilno kodno
tabelo (character set), kot to prikazuje spodnji zgled z odprtokodnim
urejevalnikom hipertekstnih besedil Nvu:
Primer izbire kodnega razporeda CE ISO.8895-2 za uporabo šumnikov v HTML
datoteki.
Tu se ustavimo, saj pisanje HTML dokumentov pravzaprav spet sodi v
oblikovanje in ne le urejanje besedil. Je pa včasih meja med urejevalniki
besedil in oblikovalniki besedil kar precej zabrisana.