• BAN (Body Area Network):  omrežje telesa z uporabo nosljivih naprav, kot so pametne ure, fitnes pasovi, biometrični RFID vsadki in medicinski pripomočki, nameščeni v telesu, kot so srčni spodbujevalniki. Brezžični BAN   opisuje brezžično komunikacijo kratkega dosega v človeškem telesu ali v njegovi bližini. Odlikuje ga izredno nizka poraba. Brezžični BAN lahko sodeluje s tehnologijami PAN. Na primer, pametni telefon, ki je povezan z Bluetoothom, se lahko uporablja za sinhronizacijo podatkov iz oblačil in različnih senzorjev, ki so prisotni v telesu.
  
• Osebno omrežje (PAN, personal area network) je računalniško omrežje za povezovanje naprav, osredotočeno na posamezni delovni prostor posameznika. Zagotavlja prenos podatkov med napravami, kot so računalniki, pametni telefoni, tablični računalniki in osebni digitalni pomočniki. PAN se lahko uporablja za komunikacijo med osebnimi napravami samimi ali za povezavo z omrežjem višje ravni in internetom, kjer ena glavna naprava prevzame vlogo prehoda. PAN lahko prenašamo preko žičnih vmesnikov, kot je USB.
• Brezžično osebno omrežje (WPAN) je PAN, ki se prenaša preko tehnologije brezžičnega omrežja na kratkih razdaljah, kot so IrDA, Wireless USB, Bluetooth ali ZigBee. Domet WPAN se giblje od nekaj centimetrov do nekaj metrov.
  
• LAN (Local Area Network)/lokalno omrežje – lokalna omrežja ponavadi omejena na eno ali več stavb, popularno Campus (število naprav v omrežju je omejeno; prenosne hitrosti so nižje; naprave so cenejše).
• MAN (Metropolitan Area Network)/mestno omrežje – ima vse lastnosti lokalnih omrežij, pokriva pa še širše območje (npr. velikost mesta).
• WAN (Wide Area Network)/javno (komunikacijsko) omrežje – omrežje širšega obsega, razprostrto omrežje. Značilno je veliko število zapletenih in dragih naprav, večkrat pokriva območje več držav ali celo celin, sestavlja ga množica lokalnih omrežij LAN.
• Globalno omrežje – Internet, pravijo mu tudi omrežje omrežij.

Običajno imamo vse te tipe omrežij med seboj povezane in prepletene.

Značilno za to omrežje je, da so računalniki in naprave v omrežju enakovredne in med seboj izmenjujejo podatke. Vsaka naprava lahko komunicira s katerokoli napravo v omrežju in izkorišča sredstva le-te (pogoni, diski, tiskalniki…), vse pa so med seboj enakovredne. Če imate doma računalnik in vaši starši ali prijatelji na svojem domu, se lahko med seboj povežete v omrežje "vsak z vsakim" ( “peer-to-peer”). Če imajo starši ali prijatelji tiskalnik, se lahko povečete z njim in tiskate preko njega, torej uporabljate njegove periferne naprave. Vsi računalniki v načinu “vsak z vsakim” so med seboj enakovredni.

Običajno  omrežje vsak z vsakim  nima več kot 10, med seboj povezanih računalnikov.

To je struktura omrežja, pri kateri imajo računalniki v omrežju nalogo strežnika ali odjemalca. Strežnik je računalnik, ki za odjemalce upravlja določene naloge (storitve, servise), skrbi za omrežje, hrani skupne podatke, upravlja tiskalnik, razdeljuje pošto ipd. Odjemalec je delovna postaja (osebni računalnik, tablica, pametni telefon ipd.), ki te skupne servise izkorišča.

Takšno omrežje se običajno uporablja v poslovnih okoljih, podjetjih, šolah.

Ko želite na primer pridobiti informacije z določene spletne strani, deluje vaš računalnik v tem trenutku kot client/odjemalec. Ta dobi podatke od serverja/strežnika po omrežju, ki nudi usluge v obliki prikazovanja spletnih strani – www.

Omrežje po principu odjemalec/strežnik  se uporablja za povezovanje večjega števila računalnikov. Je  dražje od omrežja “vsak z vsakim” , vendar enostavnejše za vzdrževanje in uporabo.

Računalniki so priključeni na en skupni in neprekinjen del podatkovnega medija, ki predstavlja večtočkovno povezavo. Osnovni komunikacijski medij je na obeh straneh zaključen s končnimi členi ali terminatorji, ki določajo pomembne impendančne lastnosti glavnega kabla. Sporočilo, oddano glavnemu prenosnemu mediju,  je takoj dostopno vsem vozliščem na omrežju.

Značilnosti: preprosto priključevanje novih uporabnikov, niso potrebna posebna vozlišča, težko je lokalizirati napako na vodilu v primeru prekinitve ali kakšne druge napake, omejena je dolžina prenosnega medija.

Zvezdna topologija ima samo eno vozlišče. Njena prednost je enostavnost, saj so usmerjevalni postopki trivialni: med katerimakoli pristopnima točkama vodi namreč le ena pot. Posledica enostavnosti je vrsta pomanjkljivosti: zelo je občutljiva na izpad vozlišča, saj v tem primeru noben par ne more več komunicirati. Vozlišče z velikim številom priključenih končnih računalnikov postane počasno, zato se omejuje število priključkov na vozlišče. Topologija ni primerna za večja omrežja. 

več vozlišč nanizamo drugo za drugim v obroč. Primerjamo obroč z zvezdo. Usmerjevalni postopki so nekoliko kompleksnejši, med vsakim parom sta možni dve možni poti. Omrežje je bolj trdoživo, saj so ob izpadu vozlišča prizadeti le lokalni uporabniki. Ob izpadu dveh vozlišč lahko omrežje razpade na dva dela.