Resnična funkcionalnost programiranja se izkaže, ko uvedemo krmiljenje programskega teka. Krmilni stavki spreminjajo tok akcij v programu.
Nekateri od teh stavkov so:
Stavke if uporabljamo za odločanje. Celoten stavek ima obliko
| if stori to elif stori nekaj drugega else stori nekaj tretjega |
Prvi pogoj, ki je izpolnjen sproži ustrezne stavke, ostale pa preskoči.
Primer:
Stavek while uporabimo za ponavljanja, bolje iteracije. Vsebuje pogoj, ki ga vrednoti. Zanko ponavlja toliko časa, dokler je ta pogoj izpolnjen
Primer:
Zanka for je primerna za iteracijo preko elementov nekega zaporedja, kot so nizi ali seznami.
Primera:
Stavek continue uporabimo zs preskok tekoče iteracije bodisi v zanki while ali zanki for.
Primer:
V zgornjem primeru ni prišlo do izpisa sodih števil.
Stavek break pa zaključi izvajanje zanke, v kateri nastopi.
Primer:
Ko dobi i vrednost 6, se zanka ustavi. V primeru gnezdenih zank pomeni to izstop le iz tekoče zanke, ne pa iz zank na višjem nivoju.
Stavek pass ne naredi nič. V splošnem ga uporabimo tam, kjer se pričakuje kodda, a nimamo nič smiselnega. Naslednji primer kaže uporabo stavka pass, čeprav ni najboljši.