Najbolj osnovna podatkovna struktura v Pythonu je zaporedje. Vsakemu elementu zaporedja se dodeli številka - njen položaj ali indeks. Prvi indeks je nič, drugi indeks je en in tako naprej.
Določene operacije lahko naredimo z vsemi vrstami zaporedij. Te operacije vključujejo indeksiranje, rezanje, dodajanje, množenje in preverjanje članstva. Poleg tega ima Python vgrajene funkcije za iskanje dolžine zaporedja in za iskanje njegovih največjih in najmanjših elementov.
Python ima šest vgrajenih vrst zaporedij, najpogostejši pa so seznami in
"tuple".
Seznam je najbolj vsestranski tip podatkov, ki je na voljo v Pythonu, ki
ga lahko zapišemo kot seznam vrednosti (postavk), ločenih z vejico, med
oglatimi oklepaji. Pri seznamu je pomembno, da postavke na seznamu niso
nujno enake vrste.
Ustvarjanje seznama je preprosto kot vstavljanje različnih vrednosti,
ločenih z vejico, v oglatih oklepajih. Na primer:
seznam1 = [fizika, kemija, 1997, 2000] seznam2 = [1, 2, 3, 4, 5] seznam3 = ["a", "b", "c", "d"] |
Ker so seznami zaporedja,naslavljamo elemente seznama na enak način, kot to delamo v nizih.
Tako imamo indeks elementa, ki je v bistvu odmik elementa od začetka seznama. Odmik pa lahko štejemo tudi od konca seznama.
Naslavljamo lahko tudi del seznama.
Za primer imejmo seznam L = ['C ++' ',' Java ',' Python ']
Tedaj velja:
Izraz | Pomen | Opis |
---|---|---|
L [2] | 'Python' | odmiki se začnejo z ničlo |
L [-2] | "Java" | Negativno pomeni štezje z desne |
L [1:] | ['Java', 'Python'] | delček seznama |
Podobno kot pri nizih se indeksi seznamov začnejo z 0, sezname pa lahko rezrežemo, združujemo in tako naprej.
Za dostop do vrednosti v seznamih uporabimo oglate oklepaje in indeks
(ali indekse) in tako dobimo vrednost, ki je na tem indeksu. Na primer:
Posamezne elemente ali več elementov seznama lahko posodobimo tako, da na levi strani enačaja (operatorja prirejanja) podamo ime seznama in v oglatem oklepaju indeks posodabljanega elementa v seznamu. Seznamu lahko tudi dodajamo elemente z metodo append (). Na primer:
Če želimo odstraniti element seznama, lahko uporabimo stavek del,
če poznamo indeks elementa, ki ga brišemo. Sicer pa uporabimo metodo
remove() . Na primer:
Seznami se odzivajo na operaterje + in *, ki , podobno kot pri
nizih pomenijo združevanje in ponavljanje. Rezultat je nov seznam.
Dejansko se seznami odzivajo na vse splošne operacije zaporedja, ki smo
jih uporabili na nizih.
Pythonov izraz | Rezultat | Opis |
---|---|---|
len ([1, 2, 3]) | 3 | Dolžina |
[1, 2, 3] + [4, 5, 6] | [1, 2, 3, 4, 5, 6] | veriženje (združevanje) |
[Zdravo!'] * 4 | ['Zdravo!', 'Zdravo!', 'Zdravo!', 'Zdravo!'] | Ponavljanje |
3 in [1, 2, 3] | True | Članstvo |
for x in [1,2,3]: print (x, end = '') | 1 2 3 | Iteracija |
Python vključuje naslednje funkcije seznama:
Funkcija | Opis |
---|---|
len (seznam) | Podaja skupno dolžino seznama. |
max (seznam) | Vrne element s seznama z največjo vrednostjo. |
min (seznam) | Vrne element s seznama z vrednostjo min. |
seznam (seq) | Pretvori zapis v seznam. |
Python 3 vključuje naslednje metode seznama :
Metoda | Opis |
---|---|
seznam.append (obj) | Doda predmet obj na seznam |
seznam.count (obj) | Vrne število kolikokrat se pojavlja na seznamu |
seznam.extend (seq) | Doda vsebino zaporednega seznama |
seznam.index (obj) | Vrne najnižji indeks v seznamu, ki se prikaže obj |
seznam.insert (indeks, obj) | Vstavi predmet obj v seznam po indeksu odmika |
seznam.pop (obj = seznam [-1]) | Odstrani in vrne zadnji predmet ali obj s seznama |
seznam.remove (obj) | Odstrani predmet obj s seznama |
seznam.reverse () | Obrne predmete s seznama na mestu |
seznam.sort ([func]) | Razvrsti predmete s seznama. Če je navedena primerjalna funkcija, jo uporabi |