Vrste programskih jezikov, prevajanje in tolmačenje

Kratka zgodovina

Programskih jezikov je danes na stotine. Vendar so v praksi uveljavljeni le nekateri. Prvi programski jeziki segajo v 50-a in 60-ta leta prejšnjega stoletja, ko so začeli uvajati zbirne jezike, prve prevajalnike in interpreterje.  S pojavom računalnikov, zgrajenih po Von Neumannovem modelu so se začeli pojavljati takoimenovani postopkovni (proceduralni) jeziki. Računalnike so sprva uporabljali za znanstvena računanja. Tako ni čudno, da je bil eden prvih programskih jezikov FORTRAN (kar izhaja iz angleških besed Formula Translation).

Hitro so mu sledili programski jeziki za poslovne aplikacije (COBOL, PL/I), saj je bilo to obdobje velikih računskih centrov. Računalniki so bili za vsakdanjo rabo še preveliki, predragi in preredki.

Kasneje so se pojavile nove tehnike programiranja, ki jih uporabljamo še danes, to je strukturirano programiranje in nato še  objektno usmerjeno programiranje.   Naslednik FORTRANa je bil jezik, ki že po imenu pove, da je bil namenjen pisanju algoritmov: to je bil Algol 60. V bistvu je tudi veliko današnjih programskih jezikov dedičev FORTRANa in Algola, kot to ponazoruje spodnja slika:   Vsi navedeni programski jeziki imajo eno skupno značilnost: Računalnik jih sam po sebi ne razume. Preslikati jih moramo v strojno kodo, kar pa za nas naredi poseben program, ki mu pravimo prevajalnik. Vsak programski jezik seveda potrebuje svoj prevajalnik. Ta večinoma prevede program v strojni jezik. To za Javo ne velja. Prevajalnik Javin program prevede v vmesno kodo, ki jo nato razume in izvaja Javin interpreter. S tem so doseglo, da lahko javanski programi tečejo na kateremkoli računalniku s kateremkoli operacijskim sistemom.

Programski jeziki se silovito razvijajo in v nadaljevanju se bomo omejili le na sodobne in še to na bolj pogoste. Med klasičnimi programskimi jeziki omenimo Javo (ki naj bi omogočala platformno neodvisnost, a ni čisto tako), pa C++ in C#. Večji poudarek pa bomo dali skriptnim jezikom. Če pa koga zanima zgodovina, je tu

Skriptni jeziki

Tradicionalni programski jeziki se uporabljajo predvsem za tvorbo samostojnih aplikacij, ki prejemajo nek vhod in generirajo nek izhod. Večina računalništva v "realnem svetu" pa vključuje uporabo več programov. Skriptni jeziki so predvsem namenjeni programiranemu povezovanju programskih komponent, pisanih v drugih jezikih. Ena od skupnih razlik med skriptnim jezikom in programskim jezikom za pisanje celotnih aplikacij, je, da moramo program, pisan v klasičnem programskem jeziku najprej prevesti z ustreznim prevajalnikom (compiler). Ukaze v skriptnem jeziku pa interpretiramo (tolmačimo) ukaz za ukazom in sproti izvajamo. Ukaze, ki jih večkrat uporabljamo,  normalno zapišemo v tekstovno datoteko (s primernim podaljškom, na primer .py za Python, .js za JavaScript), ki jo lahko izvajalno okolje (runtime environment) bere in tolmači.

Pred nadaljevanjem se spomnimo, da v imamo v sodobnem, povezanem svetu pogost primer, da so naši lokalni računalniki in mobile naprave  navezani na nek strežnik. Govorimo o znanem konceptu strežnik-odjemalec. Programi tečejo tako na strežnikih kot na odjemalcih. Pri tem na veliko uporabljamo skriptne jezike, ki vse skupaj smiselno povežejo. Čeprav so skripti v svetu programiranja pogosti, so nedavno postali bolj povezani s svetovnim spletom, kjer tako lahko ustvarjamo dinamične spletne strani. Seveda pa lahko nekatere skriptne jezike uporabljamo tudi na lokalnem nivoju.

Obstaja veliko skriptnih jezikov, nekateri od njih so:

bash: To je skriptni jezik za programirano delo v lupini Linux. Z njim tvorimo  uporabne skripte za večkratno uporabo .

JavaScript: je dominanten jezik za spletne aplikacije. Običajno skupaj z ustreznimi, problemsko usmerjenimi knjižnicami, ki zelo olajšajo programiranje in polepšajo izgled na strani odjemalca.Ena od bolj pomembnih je jQuery.

Swift: je relativno nov programski jezik , ki gab uporabljamo za razvoj aplikacij za Apple iOS ali macOS.

Ruby: Je skriptni jezik, ki je odličen za razvoj spletnih strani.

Python: Je preprost, prost in odprtokoden. Podpira  objektno usmerjeno programiranje.

Python: je splošno namenski jezik. Najdemo ga v spletnih aplikacijah, namiznih aplikacijah, omrežnih strežnikih,  pri strojnem učenju, v medijskih orodjih itd.

PHP: Hypertext Preprocessor (ali preprosto PHP) je skriptni jezik na strani strežnika, namenjen izdelavi spletnih strani.

Prednosti skriptnih jezikov:

• Enostavno učenje: Uporabnik se lahko hitro nauči kodirati v skriptnih jezikih, ne potrebuje  veliko predznanja.
• Hitro urejanje: Zelo je učinkovito z omejenim številom podatkovnih struktur in spremenljivk, ki so na voljo.
• Interaktivnost: Omogočajo dodajanje vizualizacijskih vmesnikov na spletnih straneh. Sodobne spletne strani zahtevajo uporabo skriptnih jezikov.
• Funkcionalnost: Obstajajo različne knjižnice, ki so del različnih skriptnih jezikov. Pomagajo pri ustvarjanju novih aplikacij v spletnih brskalnikih in se razlikujejo od običajnih programskih jezikov.

Uporaba skriptnih jezikov

Skriptni jeziki se uporabljajo na številnih področjih:

• Skriptni jeziki se uporabljajo v spletnih aplikacijah. Uporabljajo se tako na strežnikih kot na odjemalcih. Skriptni jeziki na strani strežnika so: PHP, Perl itd. Skriptni jeziki na strani odjemalcev so: JavaScript, jQuery itd.
• Skriptni jeziki se uporabljajo v sistemski administraciji računalnikov. Primer: Shell, Perl, Python skripte itd.
• Uporabljajo se v igrah in multimedijskih aplikacijah.
• Uporabljajo se za ustvarjanje vtičnikov in razširitve za obstoječih aplikacij.

Kateri programski jezik naj se kot začetnik najprej naučim?

Če želiš razvijati spletne strani, semoraš naučitii JavaScript,  pa če ti je všeč ali ne. Če želiš razvijati ozadje na strežnikih, se moraš naučiti  SQL. Za podatkovno znanost je za  dober začetek primeren Python. Če  želiš delati poslovne aplikacije, je Java prava  pot. Kateri programski jezik bi se moral naučiti  bjeodvisno od tega, kaj želiš narediti. Bolj podrobno razloženo, kje naj začnem