Najpomembnejše naloge prenosne plasti so:

·        vzpostavitev povezave med končnimi uporabniki,

·        dolga sporočila razbije na manjše dele (pakete) in doda zaporedno številko paketa,

·        ob sprejemu neurejene pakete razvrsti po ustreznem vrstnem redu,

·        skrbi za nadzor hitrosti pretoka podatkov, tako da določa velikost okna,

·        odkriva napake na nivoju celotnega dokumenta in plasti, ki je napako zasledila, naroči ponovitev prenosa.

Na prenosni plasti sta definirana protokola TCP (Transmission Control Protocol), kateri za prenos podatkov uporablja povezavno storitev, in protokol UDP (User Datagram Protocol), le-ta pa uporablja nepovezavno storitev.

Pri povezani storitvi (connection oriented service) se skozi omrežje z izmenjavo določenih paketov vzpostavi virtualna povezava med izvorom in ponorom, po kateri se prenesejo še vsi ostali paketi tega sporočila. Slabost takega načina prenosa je, da je pot statična, enaka za vse pakete, kar pomeni stalno rezervacijo omrežnih virov.

Pri nepovezani storitvi (connectionless oriented service) vzpostavitev zveze med izvorom in ponorom ni potrebna. Paketi se samostojno prebijajo skozi omrežje do naslovljenega računalnika. To pomeni, da lahko potujejo paketi samostojno po različnih poteh.