Protokoli LAN v modelu OSI

Protokoli LAN so določeni na prvih dveh plasteh referenčnaga modela OSI, na fizični plasti in na povezovalni plasti.

Protokole povezavne plasti v osnovi delimo na:

· dvotočkovne protokole, ki omogočajo povezavo med dvema končnima uporabnikoma in

· protokole, kjer si prenosni medij največkrat deli večje število uporabnikov.

Dvotočkovnih protokolov posebej ne opisujemo, zato le omenimo nekaj protokolov povezavne plasti. To so:

• HDLC (High-level Data Link Control) in SDLC (Synchronous Data Link Control),
• SLIP (Serial Line Internet Protokol) in današnji PPP (Point-toPoint); protokola, ki ju uporabljamo v internetnem omrežju,
• ATM (Asyhronous Transfer Mode); novejša tehnologija zasnovana na paketih fiskne dolžine, imenovanih celice in drugi.
  

V krajevnih omrežjih si uporabniki delijo skupni prenosni medij. Pri tem lahko uporabljajo najrazličnejše tehnike sodostopa do skupnega medija, kot so :

· delitve zmogljivosti med posamezne uporabnike ali kolizijski protokol (Ethernet) in

· protokol začasnega zasedanja celotne zmogljivost ali rezervacijski protokol ( npr. Token Ring ).

LLC plast Nadzor logičnih povezav	802.2x				Povezovalna plast
MAC plast Način dostopa do prenosnega medija	802.3 Ethernet CSMA/CD	802.4 Token Bus	802.5 Token Ring	802.11 Brezžični LAN CSMA/CA
Fizična plast					Fizična plast
	Prenosni medij

Slika 1: Protokoli LAN v modelu ISO/OSI

Povezovno plast, na kateri so definirane pristopne metode, sestavljata dve podplasti LLC (Logical Link Control) in MAC (Media Access Control).

Podplast LLC poskrbi, da je prenos podatkov neodvisen od prenosnega medija in je skupna vsem standardom 802.x in s tem vsem pristopnim metodam. Osnovna naloga LLC je vzpostavitev, vzdrževanje in prekinitev logične povezave med vozlišči lokalnega omrežja. Zato vsebuje funkcije za pravilno interpretacijo naslovnih, kontrolnih polj, okvirjev in funkcije za obdelavo nepravilno sprejetih okvirjev MAC. Podplast LLC podpira povezavno (connection-oriented) in nepovezavno (connectionless) storitev.

Plast MAC omogoča, da si več uporabnikov deli skupni prenosni medij in je definirana za vsak standard posebej. Uporabnikom definira enoličen naslov MAC.

Standardi za krajevna omrežja na plasti MAC so: Ethernet (802.3), Token Bus (802.4), Token Ring (802.5) in brezžični LAN (802.11).

Standard Ethernet (IEEE 802.3) se je uveljavil zaradi enostavnega algoritma in dokaj preproste strojne opreme.

V omrežjih, kjer je prevladovala oprema proizvajalca IBM, se je kljub zahtevnejšim algoritmom in zahtevnejši opremi uveljavil standard Token Ring (IEEE 802.5) – obroč z žetonom.

Različica protokola IEEE 802.5 je protokol FDDI (Fiber Distributed Data Interface), katerega razpoznavna lastnost je bil dvojni optični obroč. Vendar se protokol ni uveljavil, saj so ga nasledile razvijajoče se tehnologije hitrega Etherneta, to sta Fast Ethernet in Gigabit Ethernet.

Sprejem standardov 802.11 in različic standardov (npr. 802.11a, 802.11b, 802.11g) je bistveno vplival na razvoj brezžičnih omrežij. Le-ta omogočajo mobilinost uporabnikov, izredno zanesljiv prenos in hitre povezave (11Mbit/s, 54 Mbit/s, 108 Mb/s).