MS Windows XP je produkt podjetja Microsoft in ima svoje korenine v operacijskem sistemu MS Windows NT, le-ta pa v operacijskem sistemu OS/2, ki ga je podjetje Microsoft razvijalo skupaj s podjetjem IBM sredi 80-ih let prejšnjega stoletja. V Microsoftu so se kasneje odločili pretrgati navezo z IBM-om in tako je nastal operacijski sistem Windows NT, kot prvi 32-bitni operacijski sistem tega podjetja.

Windows NT operacijski sistem je lahko tekel na različnih platformah, v kasnejšem razvoju pa se je Microsoft osredotočil na razvoj na sistemih osnovanih na Intel mikroprocesorjih. V osnovnih načrtih naj bi osnovno okolje bilo osnovano na OS/2 API (Application Programing Interface – Vmesnik za programiranje aplikacij), vendar se je kot osnova vzel Win32 API, kot odraz naraščajoče priljubljenosti takratnega 16-bitnega operacijskega sistema Microsoft Windows 3.0. Razvoj Windows NT se je nadaljeval v Windows 2000. V oktobru 2001 je Microsoft izdal Windows XP kot nadgradnjo Windows 2000 in zamenjavo za Windows 95/98 operacijska sistema.

Windows XP je večuporabniški operacijski sistem z mikrokernel jedrom. Sistem izkorišča arhitektura odjemalec-strežnik za realizacijo različnih podsistemov (POSIX, WIN32, DOS). Obstajajo vsaj tri različice Windows XP operacijskega sistema. Windows XP Home Edition je namenjen manj zahtevnim domačim uporabnikom in je mišljen kot nadomestilo za starejše Window 95 in Windows 98 operacijske sisteme, manjkajo pa mu določene zmogljivosti, ki jih vključuje Windows XP Professional. Strežniške verzije Windows XP nosijo oznako Windows .NET Server in poleg vseh komponent namiznih verzij sistema vključujejo še vse zmogljivosti potrebne za izvrševanje najrazličnejših storitev.

Arhitekturo Windows XP lahko prikažemo kot plastovit sistem modulov kot ga prikazuje slika. Glavne plasti so HAL (Hardware Abstraction Layer), kernel – jedro in executive, ki tečejo v zaščitenem načinu delovanja. Sisteme, ki tečejo v uporabniškem načinu delovanja lahko razdelimo v dva dela. V prvo skupino se uvrščajo sistemi, ki emulirajo delovanje različnih sistemov, v drugo skupino pa sistemi, ki skrbijo za varnost. Prednost take arhitekture je v enostavnosti komunikacije med posameznimi sistemi.

HAL plast leži med strojno opremo in ostalimi višjimi plastmi. Skrbi za abstrakcijo strojne opreme in s tem omogoča prenosljivost sistema na druge platforme.

Jedro operacijskega sistema ostaja v pomnilniku ves čas delovanja računalniškega sistema in predstavlja osnovo za delovanje executive enote. Glavne naloge so razvrščanje niti, delo s prekinitvami, obnova delovanja po prekinitvi napajanja in sinhronizacija procesorjev. Jedro je objektno orientirano.