Računalniški sistemi imajo zelo raznolike pomnilniške naprave, ki jih sistem uporablja za hranjenje podatkov. Glavni pomnilnik je tisti pomnilnik, do katerega ima procesor neposreden dostop, oziroma ga neposredno naslavlja. Drugače povedano - če želi procesor izvesti določen program, ki ga hranimo na disku, ga mora naprej prenesti v glavni pomnilnik. V glavnem pomnilniku se hranijo tisti podatki, ki jih procesor trenutno najbolj potrebuje pri izvajanju aktivnih procesov. Seveda do pomnilnika dostopajo tudi v/i naprave, ki si s procesorjem izmenjujejo podatke.

Logično je pomnilnik zgrajen kot enodimenzionalno zaporedje pomnilniških besed. Vsako besedo sestavlja 8 bitov. Pomnilniška beseda je najmanjše število bitov s svojim naslovom. 8 bitov (8 b) danes imenujemo tudi 1 bajt (1 B).

Ker glavni pomnilnik ni neskončno velik, mora operacijski sistem zelo skrbno spremljati njegovo uporabo, dodeljevati dele pomnilnika procesom, sproščati nerabljene dele pomnilnika, voditi evidenco o prostih in zasedenih delih pomnilnika, odločati kateri procesi se prenesejo v in iz glavnega pomnilnika v druge pomnilniške strukture, ščititi podatke različnih procesov pred nepooblaščenimi dostopi itd.

Mnenja

Ali menite, da operacijski sistem dodeljuje procesom pomnilnik procesom v kosih (več pomnilniških besed skupaj) ali dodeljuje vsako pomnilniško besedo posebej?

Kaj se je v operacijskemu sistemu Windows 98 zgodilo, če je nek proces skušal dostopati do podatkov drugega procesa?

Ali menite, da procesor ve, koliko pomnilniških čipov ima vgrajenih na matični plošči?