ISDN (Integrated Services Digital Network)

ISDN je digitalno telekomunikacijsko omrežje , ki združuje osnovo telefonsko storitev in ostale storitve na enem priključku. Organizacija CCITT je leta 1984 izdelala prve osnutke za standardizacijo te tehnologije. Tehnologija ISDN je nadomestila analogno telefonijo. Uporablja se za prenos govora in podatkov. Signal, ki se prenaša v analogni obliki je namreč zelo občutljiv na motnje in šum. Digitalni signal je na ta dva faktorja veliko manj občutljiv, zato so tudi prenosne hitrosti veliko višje. ISDN se uporablja predvsem za:

• telefonske storitve,
• dostop do interneta in
• videokonference.

Osnovni gradniki omrežja ISDN

Omrežje ISDN sestavljajo naslednje naprave:

• Naprave TE1, ki ustrezajo standardu ISDN. Takšne naprave so telefonski aparat ISDN, modem ISDN, fax ISDN in drugi.
• Starejše naprave, ki ne podpirajo komunikacije s protokoli ISDN, so naprave TE2. To so analogni telefoni in fax, računalnik in podobno.

Za komunikacijo z omrežjem ISDN uporabljajo terminalski vmesnik ali napravo TA (terminal adapter).

• Omrežni končnik tipa 1 - NT1 (Network Terminator Type 1), je naprava v lasti operaterja in opravlja funkcije povezane s fizično plastjo.
• Omrežni končnik tipa 2 - NT2 (Network Terminator Type 2), je naprava, ki ustreza funkcijam na fizični, povezovalni in omrežni plasti in je postavljena na strani uporabnika. Omogoča priključitev večih naprav (telefon, računalnik) preko ene ISDN linije.

V omrežju ISDN posamezne referenčne točke opredeljujejo način povezave med dvema napravama:

• R-predstavlja povezavo med napravo TE2 in vmesnikom
• U-predstavlja stično točko med TE1 in NT1
• T-predstavlja povezavo med NT1 in NT2
• S-predstavlja povezavo med TE1 in NT2 ali med TA in NT2, v kolikor priključujemo napravo TE2 v omrežje ISDN

Dostopni vmesniki in ustrezni kanali

Tehnologija ISDN podpira tri različne kanale, ki se razlikujejo po prenosnih hitrostih in vsebinah, ki jo prenašajo. Ti kanal se imenujejo:

• D-je signalizacijski kanal, ki zagotavlja prenosno hitrost 16 kbit/s ali 64 kbit/s.
• B-podatkovni kanal, je dvosmerni ali full-duplex in omogoča hitrost 64kbit/s.
• H-kanal se uporablja za zahtevnejše aplikacije, kot so tele-konference, video storitve, visoko kvalitetni zvok in drugo. Osnovni kanal H₀ omogoča hitrost 384 kbit/s, kar je enako združitvi šestih B-kanalov. Kanal H₁₁ ima prenosno hitrost 1.536 Mbit/s (24-B kanalov, H₁₂ zagotavlja 1.920 Mbit/s (30 kanalov) .

Glede na način dostopa do omrežja ISDN ločimo dva dostopna vmesnika ali priključka:

• osnovni dostop-BRI (Basic Rate Interface) in
• primarni dostop-PRI (Primary Rate Interface).

Osnovi dostop-BRI (2B+D) zagotavlja prenosno hitrost 144 kbit/s. Omogoča uporabo dveh kanalov B in enega kanala D. Osnovni dostop ponuja dve povsem neodvisni telefonski liniji, od katerih ima vsaka svojo telefonsko številko. Skupna prenosna hitrost storitve BRI znaša 192 kbit/s, kar je nekoliko več kot znaša vsota hitrosti (2B+D). Nekaj bitov se namreč prenese zaradi signalizacije fizične plasti.

Primarni dostop-PRI se v večini primerov uporablja za podjetja, saj ponuja 30 podatkovnih kanalov B in signalizacijski kanaloD. Skupna hitrost je 2.048 Mbit/s. Vsak kanal B ponuja eno neodvisno telefonsko linijo.

Pri uporabi tehnologije ISDN obstajajo določene omejitve, ki so tudi posredno onemogočile širšo uporabo priključkov ISDN. Zaradi slabljenja digitalnega signala se morajo uporabniki tehnologije ISDN nahajati v obsegu 5 ali 6 kilometrov od centrale, razen če ponudnik ne poskrbi za ojačitev signala in postavi ustrezne obnavljalnike signala.

Zaradi sodobnih telekomunikacijskih naprav, ki uporabljajo zelo širok frekvenčni spekter (širokopasovne naprave), danes uporabljamo tehnologijo ISDN v glavnem za rezervne povezave ali na mestih, kjer hitrejše povezave še niso omogočene. Tehnologijo ISDN zamenjujeta kabelski dostop in tehnologija xDSL oziroma ADSL.