Pojem psevdokoda (pseudocode) izhaja iz besedic pseudo in code. To je kompakten in neformalen visokonivojski zapis računalniškega algoritma. Pri tem uporablja strukturne dogovore, veljavne v programskih jezikih, opušča pa podrobne podprograme, deklaracije spremenljivk ali sintakso, ki je specifična za nek programski jezik. Programski jezik je tako obogaten (tam, kjer je to potrebno) z opisi podrobnosti v naravnem jeziku.
Diagrami poteka so grafični ekvivalent psevdokode.
Kot že samo ime pove, psevdokoda ne uboga sintaksnih pravil nekega konkretnega programskega jezika. Zanjo ne obsaja nek standard, vendar si pisci običajno izposojajo izgled nekega konkretnega jezika, kot so na primer PASCAL, C, Java, BASIC, Lisp, in celo ALGOL. Podrobnosti, nepomembne za algoritem (kot na primer koda za upravljanje s pomnilnikom) opuščamo. Bloke kode, na primer kodo, ki jo vsebuje neka zanka, lahko opišemo s stavki v naravnem jeziku.
Odvisno od pisca se torej psevdokoda lahko zelo razlikuje, od skoraj velike imitacije resničnega programskega jezika do njenega popolnega nasprotja in proznega zapisa algoritma.
Spodaj vidimo primer, kako se psevdokoda razlikuje od regularne kode:
Regularna koda (zapis v jeziku PHP):
|
<?php if (is_valid($cc_number)) { execute_transaction($cc_number, $order); } else { show_failure(); } ?> |
Zapis v psevdokodi:
|
if credit card number is valid execute transaction based on number and order else show a generic failure message end if |