Trojanski konj (Trojan Horse)

 

Ena najstarejših računalniških prevar je tako imenovani trojanski konj. Prevarant napiše program, ki zgleda kot da dela eno stvar, v resnici pa dela še nekaj drugega ali pa celo samo drugo. Lahko igramo kakšno igrico ali uporabljamo urejevalnik, preglednico, risalno orodje, medtem ko program prebira želene podatke in jih preko elektronske pošte pošilja prevarantu. Še enostavnejši je tovrstni program, ki se pretvarja kot prijavni vmesnik. Prosi nas za uporabniško ime in geslo, mi mu damo pravilno kombinacijo, potem to informacijo pošlje na varno mesto, nam pa pove, da smo se zmotili in nas preda pravemu programu za prijavo (login). Naslednji poskus je recimo uspešen in lahko normalno delamo, nič hudega sluteč, saj se pri identifikaciji pogosto zmotimo, poleg tega pa itak ne vidimo gesla na ekranu, da bi preverili resničnost zmote. Namesto pošiljanja podatkov lahko trojanski konj briše datoteke ali celo reformatira disk, če ga podtaknemo administratorju, zato moramo spet paziti, kje jemljemo programe, saj se tovrstne neokusne šale največkrat ponujajo na nezanesljivih FTP strežnikih »sharware programov«, kjer ni nobenega jamstva. Prvotni namen je bila zabava, ki je s časom postala zelo škodljiva. Tovrstni nadlogi se izognemo z uporabo zanesljivih programov. Pred uporabo jih pregledamo z urejevalniki, ki prikažejo tudi kontrolne kode in jih zaženemo komaj takrat, kadar res razumemo, kaj delajo. Posebej mora biti pozoren administrator, ki naj ne zaganja nič tovrstnega materiala. Če je to res neizogibno, naj preizkusi program na nekem rezervnem računalniku (takoimenovani umazani računalnik) ali pa v omejenem okolju (chroot).