Enonivojska arhitektura (datotečni strežnik)
Pri enonivojski arhitekturi aplikacij se uporablja t.i. datotečni strežnik. Datotečni strežnik ima nameščene le datoteke, ki tvorijo PB in dostopa do le-teh s pomočjo operacijskega sistema. Vsi programski moduli potrebni za dostop do podatkov (SUPB in uporabniške aplikacije) so nameščeni na strani odjemalca.
Datotečni strežnik (1-tier architecture)
| Naloge, ki jih opravlja odjemalec | Naloge, ki jih opravlja strežnik |
| Izvaja uporabniški vmesnik. | Shranjuje datoteke. |
| Izvaja procesiranje podatkov. | Zaklepa zapise. |
| Izvaja poizvedbe. | Za odjemalca igra vlogo'dodatnega diska'. |
| Skrbi za integriteto in varnost podatkov. | Malo zaposlen. |
Potek komunikacije med odjemalcem in strežnikom
Značilnosti uporabe datotečnega strežnika
- Celotno procesiranje se izvaja na strani računalnika, ki zahteva podatke (‘fat client').
- Aplikacija in podatki so tesno povezani.
- Vse akcije se izvajajo znotraj ene aplikacije.
- Za potrebe obdelave se od strežnika do odjemalca prenašajo celotne datoteke.
- Problemi:
- prenos velikih količin podatkov po omrežju, posledično tudi veliko prometa v omrežju,
- zahteva zmogljivo strojno opremo na strani odjemalca,
- odjemalčev SUPB mora poznati zaklepanje zapisov, preverjanje integritete,
- zahtevno nameščanje in vzdrževanje aplikacij.