Naslovi IP
Naslov IP
Vsaka delovna postaja v omrežju TCP/IP ima enoličen 32-bitni logični naslov, ki je razdeljen na dva dela. Prvi del naslova IP predstavlja številko omrežja (ang. network), drugi del predstavlja naslov delovne postaje ali gostitelja (ang. host).
32 bitov | |
Številka omrežja | Številka delovne postaje oz. gostitelja |
Slika 2: Osnovna oblika naslova IP
Zaradi preglednosti so naslovi razdeljeni v štiri zloge ali oktete (8 bitov), ki so ločeni s piko. Vsak oktet je predstavljen tudi v desetiški obliki. Minimalno desetiško število okteta je tako lahko 0, maksimalno pa 255.
Osnovna oblika naslova IP:
Binarno: 11000000.10101000.00000001.00001100
Desetiško: 192.168.1.12
Slika 3: Primer naslova IP
Naslavljanje razredov IP
Naslavljanje IP podpira pet različnih naslavljanj razredov: A, B, C, D in E. Ker se najpogosteje uporabljajo razredi A, B in C, bomo v e-gradivu podali le značilnosti teh treh razredov.
Najmočnejši biti, to so biti na levi, v prvem oktetu označujejo naslov razreda. Razred A mora imeti na prvem mestu 0, razred B 10 in razred C 110.
Razrede A,B in C prkazuje animacija Razredi IP.
Razredi IP
000000000. | xxxxxxxx. | xxxxxxxx. | xxxxxxxx |
011111111. | xxxxxxxx. | xxxxxxxx. | xxxxxxxx |
Torej lahko razred A zavzame desetiško vrednost od 0-127. Števila naslova IP 127.0.0.1 rezervirana za (ang. local host) oziroma za krajevnega gostitelja.
Razred B ima na prvih dveh mestih v oktetu predpisani številki 10, zato je njegov prvi zlog naslednji:
100000000. | xxxxxxxx. | xxxxxxxx. | xxxxxxxx |
101111111. | xxxxxxxx. | xxxxxxxx. | xxxxxxxx |
Torej lahko razred B zavzame desetiško vrednost od 128-191.
Razred C ima na prvih treh mestih v oktetu predpisane številke 110, zato je njegov prvi zlog naslednji:
11000000. | xxxxxxxx. | xxxxxxxx. | xxxxxxxx |
11011111. | xxxxxxxx. | xxxxxxxx. | xxxxxxxx |
Torej lahko razred C zavzame desetiško vrednost od 192-223.
Kot vidimo uporablja razred A prvi zlog za določitev številke omrežja, pri čemer moramo upoštevati, da je prvi bit v zlogu rezerviran za 0. Ostalih 24 bitov se lahko dodeli gostiteljem ali delovnim postajam. To pomeni, da lahko v razredu A naslovimo kar 224 – 2 gostiteljev. Dva naslova gostitelja se odšteje, ker sta dve števili rezervirani (same enice in same ničle gostitelju ne moremo dodeliti). Same enice so namenjene sporočilo vsem ali sporočilom s poplavljanjem (ang. broadcast), same ničle pa gostitelju samemu.
V razredu B se za določitev omrežnega naslova uporabljata prva dva zloga. Kot smo prej omenili sta prva dva bit v prvem zlogu rezervirana za števki 10. Ostalih 16 bitov se uporablja za naslove gostiteljev ali delovne postaje..
Ponudniki Internetnega dostopa manjšim in srednje velikim podjetjem navadno dodelijo razred naslovov C, saj razred C prve tri zloge definira kot naslov omrežja. Na prvih treh bitih v zlogu ima razred C rezervirane števke 110. Zadnjih 8 bitov pa zaznamuje naslov gostitelja.
Razred | Obseg vrednosti (binarno) | Obseg vrednosti (desetiško) | Število omrežnih naslov | Število naslov IP gostiteljev |
A | od 00000000
do 01111111 |
0-126
|
27 = 128
|
224 -2 = 16777214
|
B | od 10000000
do 10111111 |
128-191
|
214 = 16384
|
216 -2 = 65534
|
C | od 11000000
do 11011111 |
192-223
|
221 = 2097152
|
28 -2 =254
|
Tabela 1: Obseg pripadajočih desetiških vrednosti, ki jo lahko zavzamejo določeni razredi
Če primerjamo razrede med seboj, lahko ugotovimo, da je omrežnih naslovov razreda A zelo malo, zato pa lahko taka omrežja naslovijo zelo veliko delovnih postaj. Naslove razreda A in B so pred leti dodeljevali le ustanovam z zelo velikim številom delovnih postaj (v Sloveniji npr. razreda A ni imela nobena ustanova, razred B pa npr. večje zavarovalnice in banke). Vsem ostalim ustanovam so dodeljevali razred C. Zaradi pomanjkanja naslovov IPv4 se danes ne dodeljuje več celotnega razreda C ampak le nekaj javnih naslovov IP (ang. public IP address).
Javni in zasebni naslovi IP
Dostop in nadzor do globalnega omrežja zagotavljajo različni ponudniki intrenetnih storitev (ang. service provider). Za dostop do tega omrežje ponujajo uporabnikom eno ali več enoličnih javnih naslovov IP (ang. public IP address). Ta naslov lahko ima v globalnem (npr. Internetnem omrežju) samo ena naprava.
Znotraj krajevnega omrežja pa lahko uporabljamo zasebne naslove IP (ang. private IP address). To so naslovi, ki jih usmerjevalniki ne usmerjajo in so namenjeni izgradnji logičnih naslovov znotraj krajevnega omrežja:
Razred | Obseg rezerviranih zasebnih naslovov IP (ang. private address) |
A | 10.0.0.0 do 10.255.255.255 |
B | 172.16.0.0 do 172.31.255.255 |
C | 192.168.0.0 do 192.168.255.255 |
Slika 5: Zasebni naslovi IP