Operacijski sistem Windows XP pri realizaciji navideznega pomnilnika uporablja polnjenje na zahtevo z uporabo klastrov (clustering). Ta rešitev ob zgrešitvi poleg strani do katere se opravlja dostop v pomnilnik prenese tudi določeno število naslednjih strani.

Za vsak proces je določeno minimalno in maksimalno število strani, ki jih proces lahko ima v glavnem pomnilniku, seveda če je le-tega dovolj. Tipično gre za minimalno 50 oziroma maksimalno 345 strani. Upravljalec navideznega pomnilnika hrani seznam vseh prostih okvirjev. Če ima proces v pomnilniku manj strani, kot mu je to dovoljeno, bo upravljalec izbral enega od prostih okvirjev in vanj prenesel stran. Če pa je proces že zasedel določeno maksimalno število strani v pomnilniku, se izvrši zamenjava ene od strani prisotne v pomnilniku z novo.

Če količina prostega pomnilnika pade pod kritično mejo, sproži sistem preverjanje števila strani, ki jih ima posamezni proces v glavnem pomnilniku. Če je število večje od minimalnega, potem se z algoritmom določene okvirje izprazni. Strani se prenesejo v swap datoteko.