V sistemu z enim procesorjem lahko na enkrat teče samo en proces. Vsi ostali morajo čakati, da se procesor sprosti. Do razvrščanja pride v naslednjih primerih:

1. ko izvajani proces preide v stanje čakanja,
2. ko proces preide iz stanja izvajanja v čakanje (npr. ob prekinitvi od zunaj),
3. kadar preide proces iz stanja čakanja v aktivno stanje ali
4. ko se nek proces konča.

V 1. in 4. primeru v bistvu ne govorimo o razvrščanju, saj v smislu razvrščanja nimamo izbire. Govorimo lahko o neprekinjevalnem (nonpreemptive) ali prekinjevalnem razvrščanju (preemptive). V primeru neprekinjevalnega razvrščanja gre za odločanje v 1. in 4. primeru (primer Windows 3.1).

Kriteriji za razvrščanje so lahko:

• izkoriščenost procesorja – koliko odstotkov časa je bil procesor zaposlen,
• prepustnost – količina dela v določenem času,
• obračalni čas – čas od začetka do konca izvajanja nekega procesa,
• čakalni čas – čas, ki ga določeni proces prebija v čakalni vrsti,
• odzivni čas – čas od trenutka, ko je bila zahteva podana do prvega odziva.

Za razvrščanje se uporabljajo različni algoritmi.