Premoščevalnik je naprava, ki deluje na drugi plasti modela ISO/OSI.

Za razliko od ponavljalnika in koncentratorja, ki signale le ojačita in pošljeta naprej naprave na višjih plasteh referenčnega modela (premoščevalnik in preklopno stikalo, ki delujeta na drugem nivoju modela ISO/OSI in usmerjevalnik, ki deluje na tretjem) omrežje razdelijo na segmente. Oglejmo si to na primeru delovanja mosta, ki ga prikazuje slika.

Premoščevalnik ima navadno dva vmesnika. Če naprava iz segmenta A odda okvir , ga bodo dobile vse naprave v segmentu A in most na vmesniku A. Okvir most shrani v medpomnilnik in pogleda njegov naslov MAC. Za vsak svoj vmesnik ima vpisane MAC-naslove postaj (interna tabela MAC naslovov), ki se nahajajo na istem segmentu kot pripadajoči vmesnik. Glede na MAC-naslovokvir naredi most naslednje:

· Če razpozna, da se naslovljena postaja nahaja na istem segmentu, kot izvorna postaja, okvir zavrže, saj bo paket naslovljena postaja vseeno dobila.

· Če naslovljena postaja ni na istem segmentu, pogleda v tabelo ostalih vmesnikov in pošlje okvir na tisti vmesnik, v katerega tabeli se ponorni naslov nahaja (v našem primeru v segmentu B) ali pa pošlje okvir na vse vmesnike, če se ponorni naslov ne nahaja v nobeni izmed tabel.

Most ima naslednje lastnosti:

· število mostov v omrežju ni omejeno,

· fizična razsežnost omrežja, ki ga povezujejo mostovi, je takorekoč neomejena,

· z mostovi lahko delno povečamo prepustnost omrežja,

· omogočajo povezavo različnih LAN-omrežij med seboj: Ethernet, Token Ring, FDDI ...

Med seboj jih ločimo po:

· številu segmentov, ki jih povezujejo

· LAN-tehnologijah, ki jih podpirajo: Ethernet, Token Ring, FDDI,...

· algoritmih za določanje poti, po kateri bo potoval paket. Ločimo krajevne premoščevalnike (local bridge), ki med seboj povezujejo segmente krajevnega omrežja in oddaljene (remote bridge), ki med seboj povezujejo oddaljena omrežja.

V krajevnih omrežjih so mostove zamenjala preklopna stikala, v prostranih omrežjih pa usmerjevalniki.