Razlikujemo datoteke naslednjih tipov:

• Navadne datoteke; te datotek so lahko ASCII ali binarne datoteke; izvršljive datoteke se v Unix sistemih indentificira z magičnim številom (magic number) v Windows pa po končnici v imenu datoteke.
• Direktoriji; na disku so shranjeni kot navadne datoteke z dvema pomembnima razlikama:
• njihova vsebina je dosegljiva le preko vnaprej določenih operacij za delo z direktoriji,
• vsaka sprememba v direktoriju se takoj zabeleži na disk, vsebina direktorija je seznam datotek,
• omogočajo preglednejše delo z datotekami in lažje določanje pravic nad njimi.
• Bločne in znakovne naprave;
• uporabljajo jih Unix sistemi za komunikacijo z strojno opremo in perifernimi napravami,
• najdemo jih v mapi /dev,
• znakovne naprave opravljajo medpomnenje same, imena naprav se običajno začenjajo z “r”,
• bločne naprave pričakujejo, da medpomnenje opravlja jedro, predstavljajo naprave, ki delajo s podatki v večjih enotah npr. Blokih
• Trde povezave – dodatno ime za datoteko, kažejo na določeno lokacijo na disku in predstavljajo neločljivo povezavo;
• Mehke povezave – simbolne povezave
• kažejo na določeno datoteko na določeni poti in ne na določen naslov na disku,
• lahko kažejo “nikamor”
• FIFO datoteka ali poimenovani “pipe”
• povezava med dvema nepovezanima procesa na istem računalniku
• podatki so lahko prebrani le enkrat v istem vrstnem redu kot so bili kreirani
• Unix vtičnice
• povezave med oddaljenimi procesi