Slika ponazarja zgradbo računalniškega sistema in je zelo podobna tisti iz prvega poglavja. Na spodnji ravni najdemo strojno opremo. Dostop do strojne opreme se vrši preko operacijskega sistema. Končno najdemo na vrhu sistemsko in uporabniško programsko opremo.

Potrebno je še enkrat poudariti, da uporabniški in sistemski programi niso del operacijskega sistema, čeprav se jih dobavlja skupaj, na istem mediju in se ob namestitvi operacijskega sistema večkrat ni mogoče izogniti njihovi namestitvi. Vsi ti programi se izvršujejo v uporabniškem načinu, medtem ko se jedro operacijskega sistema vrši v sistemskem ali superuporabniškem načinu delovanja.  

Praviloma pozna računalniški sistem dva režima izvajanja nekega procesa: uporabniški režim (user mode) in sistemski režim (kernel mode, system mode). Normalno se uporabniški programi izvajajo v uporabniškem režimu. Šele z izvedbo t. i. sistemskega klica, pride proces do storitev operacijskega sistema. V takem stanju izvedejo rutine v jedru zahtevano storitev in nato vrnejo klicočemu programu kodo s statusom izvedbe (error code). Sistemski klici predstavljajo vmesnik med uporabniškimi in sistemski programi in jedrom operacijskega sistema.

Sistemske klice lahko grupiramo v pet skupin: kontrola procesov, upravljanje z datotekami, upravljanje z napravami, delo z informacijami in komuniciranje.